Na obisku pri britanski veleposlanici: Z družino v Sloveniji preprosto uživajo

Britanska veleposlanica Sophie Honey prihaja iz Londona, kjer je bila rojena in je tudi odrasla. Je najstarejša izmed štirih otrok in ima še tri sestre, s katerimi so si zelo blizu in se pogosto obiščejo. Sicer pa je diplomirala iz fizike, po študiju pa je nekaj let delala v zasebnem sektorju.

A ker si je želela delati v javnih zadevah ali na mednarodnem področju, je po magisteriju iz ekonomije zaprosila za delo v državni službi, ga tudi dobila in se tako priključila ministrstvu za zunanje zadeve. Nekaj časa je delala v Londonu, nato pa so jo poslali v Zimbabve, kjer je bilo, kot pravi sama, ''drugače od vsega, kar je poznala, a tudi zelo vznemirljivo''.

Kasneje je službovala še v Mehiki, vmes pa v rojstnem Londonu, kjer je delala na različnih področjih, med drugim tudi za Evropsko unijo. Zaradi dela je veliko potovala po Evropi, kasneje, ko je delala na težjih področjih, pa tudi po Bližnjem vzhodu ‒ Izraelu, Palestini, Jordaniji in Siriji.

Vmes je, kot nam je zaupala, prek prijateljice spoznala svojega partnerja Petra Savizona, s katerim sta si ustvarila družino – imata dva otroka, hčerko Tio (5) in sina Ruebena (2). Nato pa je prišel čas za nov izziv. ''Med pregledovanjem del, ki so bila na voljo, sem videla, da se odpira tudi mesto v Sloveniji. O tem sva se s partnerjem veliko pogovarjala, veliko razlogov sva imela za to, da sva si želela biti v Sloveniji in tako sem danes tukaj,'' začne veleposlanica svojo zgodbo o tem, kako je prišla v našo državo.

Pravi, da je bil eden izmed razlogov, zakaj si je želela priti k nam, da bi delala v Sloveniji kot članici EU in na odnosu med državama. Poleg tega pa sta pri nas dobro razviti tudi kulturna in glasbena scena, kar je še posebno pomembno njenemu partnerju Petru, ki je pevec. Ne nazadnje pa so od tukaj tudi dobre povezave z Londonom. Ne le, da zaradi dela tja večkrat potuje njen partner, ampak se tudi z družino in prijatelji lahko pogosto obiščejo.

Zelo pomembno se ji namreč zdi, da njuna dva otroka poznata svoje stare starše, tete in strice in da se navežeta nanje že zdaj, ko sta majhna, da si bodo tudi kasneje blizu.

Presenetilo jih je, koliko Slovencev se ukvarja s športom

Čeprav sta se gospa Honey in njen partner o Sloveniji pred selitvijo dobro podučila, ju je ob prihodu v Ljubljano najbolj presenetilo dejstvo, kako veliko ljudi se ukvarja s športom. ''Tivoli je včasih videti kot Oxford Street, saj tam toliko ljudi teče. Prav neverjetno je,'' nam navdušeno zaupa veleposlanica in nadaljuje.

''Opazila sem, da so aktivni tudi že otroci, ki jih vidimo na poganjalčku ali na kolesih,'' v smehu doda. No, sama v šport ni ravno zaljubljena, a jo je to navdihnilo, da se ga je lotila. Tako s prijateljico enkrat na teden tečeta, včasih si nadene rolerje, po mestu naokrog pa gre včasih kar s kolesom. Pri tem jo spodbuja tudi njen mož, ki sicer igra skvoš in trenira borilne veščine.

Sicer pa je družina potrebovala nekaj časa, da se je navadila na novo okolje in si pridobila nova poznanstva. Veleposlanica se spominja, da je bilo najtežje mali Tii, ki je bila ob prihodu v Slovenijo stara tri leta in je zelo pogrešala svoje prijatelje iz Londona.

A po dobrem letu in pol družina v Sloveniji preprosto uživa, uspelo pa ji je raziskati tudi kar nekaj naših lepih kotičkov. Med letošnjimi poletnimi počitnicami so se v družbi prijateljev odpeljali do reke Soče, v Bohinj in Goriška brda, kjer jim je bilo zelo všeč. Veleposlanica pa se je s partnerjem Petrom v Kranjski Gori pred časom učila tudi smučanja.

Slovenski jezik je zelo težak

Družina veleposlanice se je ob prihodu v Slovenijo sicer srečala s še eno oviro – slovenskim jezikom, ki ga mnogi označujejo za zelo težkega. Sama nam je v lepi slovenščini priznala, da se ga je zelo težko učiti – težki sta tako slovnica kot tudi dvojina, ki je posebnost našega jezika.

Sicer pa se je veleposlanica začela učiti slovenščino že šest mesecev pred prihodom v Slovenijo, nadaljevala pa pri nas. Priznava pa, da razume veliko več, kot dejansko govori, a se trudi, da bi svoje znanje še izboljšala. Gleda tudi slovensko televizijo ‒ poleg poročil je v zadnjem času spremljala tudi olimpijske igre, saj je razumela dovolj, da je vedela, o čem teče beseda.

Razumevanje slovenskega jezika gre dobro tudi njenima otrokoma. Gospa Honey meni, da imajo otroci pri tujih jezikih sicer prednost, saj se jih zlahka naučijo. ''Zanimivo je videti, kako vpijata oba jezika in ju govorita. Reuben ima tudi varuško Evelin, ki z njim govori slovensko, zato se jezika uči hitreje. Tia pa je starejša in je za njo vse malce težje, a vseeno razume kar veliko. Obiskuje mednarodno šolo, kjer se slovenskega jezika učijo tudi prek slovenskih pesmi.''

Ali se bosta njena otroka slovenskega jezika čez leta še spomnila, žal ne ve, upa pa, da se bosta zaradi te izkušnje lažje učila tujih jezikov, sploh slovanskih.

Usklajevanje družine in kariere zahteva veliko prilagajanja

''Družina je kot nekakšna baza za tvoje življenje, za prizemljitev,'' meni veleposlanica in doda, da je odraščala v zelo povezani družini. Zelo vesela je, da jima je s partnerjem uspelo, da sta si družino ustvarila tudi sama. Družine in otrok si je namreč vedno želela, a zelo pomembno ji je, da lahko obenem opravlja tudi delo, v katerem uživa. A usklajevanje družine in kariere ni lahka stvar, zato se mora veliko prilagajati. Ker si želi dnevno vsaj nekaj ur preživeti z otrokoma, se trudi delo končati pravočasno. Če mora kdaj delati doma, to stori zvečer, ko sta malčka že v postelji. Vikendi pa so z redkimi izjemami njihovi. Ko je družina skupaj, gredo najraje v park, včasih obiščejo tudi živalski vrt, ki je otrokoma zelo všeč.

''Reubenu je zelo všeč slon, pa tudi kip bika pred vhodom,'' nam zaupa simpatična Angležinja. Sicer pa se družina pogosto odpelje zunaj mesta, na primer v arboretum, obiskali so tudi že nekatere turistične kmetije po Sloveniji. Prizna pa, da si s partnerjem, če le imata varstvo za otroka, včasih privoščita tudi kakšen večer le zase.

Tekst: Tina Ambrožič

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord