Princesa Grace je živela življenje, o kakršnih se pišejo knjige, saj je dosegla vse tisto, o čemer mnogi le sanjajo. Bila je ena izmed najuspešnejših igralk, ki ji je Hollywood ležal pred nogami. A pri rosnih šestindvajsetih letih se je svoji karieri zaradi ljubezni morala odpovedati.
Grace se je namreč poročila z monaškim princem Rainierjem ter tudi sama postala princesa, kar ji je prineslo številne nove obveznosti in dolžnosti. Z možem sta si ustvarila tudi družino, ki ji je posvečala vsak prosti trenutek. Žal je njeno, vsaj na videz, srečno življenje pri le dvainpetdesetih letih prekinila tragična avtomobilska nesreča, od katere letos mineva že štiriintrideset let. A kljub temu da princese že toliko let ni več med nami, spomin nanjo ostaja.
Že kot deklica je rada nastopala
Življenje Grace Kelly ni še ena klasična zgodba o uspehu v stilu od trnja do zvezd, ampak ravno nasprotno. Družina lepe igralke, ki je na svet prijokala 12. novembra 1929 v Philadephii (Pensilvanija, ZDA), je bila namreč zelo premožna. Njen oče John Brendan Kelly starejši je bil lastnik največjega in zelo uspešnega gradbenega podjetja na vzhodni obali. Mama Margaret Katherine Majer, po rodu Nemka, je bila vodja Oddelka za športno vzgojo na Univerzi v Pensilvaniji, a se je po rojstvu otrok odločila, da se posveti družini, in je delo za nekaj časa postavila na stranski tir. Otroci – Grace je imela še starejšo sestro Margaret in brata Johna Jr. ter mlajšo sestro Elizabeth, tako nikoli niso trpeli pomanjkanja. Res pa je, da so bili njihovi starši strogi, zato so kljub temu, da so odraščali v razkošju, morali poprijeti tudi za gospodinjska opravila. Grace, ki je bila tretja od štirih otrok, je obiskovala dekliško katoliško šolo Ravenhill Academy, ob tem pa je trenirala balet, igrala klavir ter se učila francosko in špansko. Že od malega je zelo rada tudi nastopala – sprva kot model na modnih revijah na lokalnih družabnih dogodkih v družbi mame in sestre, kasneje, pri dvanajstih, pa je začela igrati. Sprva je igrala le v šolskih igrah, nato pa v lokalnih produkcijah, a ji je bilo igranje tako zelo všeč, da se mu je želela popolnoma posvetiti. Ne nazadnje je imela dober zgled – stric Walter C. Kelly je bil igralec, stric George Kelly pa s Pulitzerjevo nagrado nagrajen dramatik, sicer tudi scenarist in režiser. Prav on je bil tisti, ki jo je spodbujal pri odločitvi, da se posveti igranju, kasneje naj bi ji pomagal tudi pri preboju v Hollywoodu.
Od študentke do ene najbolj nadarjenih in znanih igralk vseh časov
Grace se je po zaključeni srednji šoli odločila, da bo študirala igro, nad čimer njena starša nista bila najbolj navdušena, saj se jima igralstvo ni zdelo ravno poklic, od katerega lahko živiš. A dekle je vedelo, kaj hoče, in se je pri rosnih osemnajstih preselilo v New York, kjer je na Ameriški akademiji dramskih umetnosti študiralo prav tisto, kar si je želelo – igro. Že med študijem je iskala možnosti in priložnosti, da bi se prebila v ospredje, pozirala je za različne revije in igrala v reklamah, s čimer ji je uspelo zaslužiti tudi nekaj denarja. Kasneje je zaigrala celo na Broadwayu, kjer je dobila manjšo vlogo v predstavi Oče (Father) avtorja Augusta Strindberga, v kateri je zaigrala ob boku Raymonda Masseyja. A hitro je ugotovila, da gledališče ni zanjo, bolj jo je privlačil film, ki se je v tistih letih razvijal s svetlobno hitrostjo. Zato se je kmalu po zaključku študija iz New Yorka preselila v Los Angeles, kjer se je njena filmska kariera hitro začela vzpenjati. Na enem izmed snemanj je povsem očarala igralca Garyja Cooperja, saj se mu je zdela tako drugačna od vseh drugih igralk. Zato ji je ponudil vlogo svoje mlade žene v filmu High Noon (1952), kar ji je omogočilo, da je postala prepoznavnejša, s tem pa je imela tudi več možnosti za nove filmske vloge. Ena njenih prvih odmevnejših je bila vloga Linde Nordley v filmu Mogambu (1953), v katerem je zaigrala ob Avi Garner in Clarku Gablu, ta ji je prinesla tudi prvo nominacijo za oskarja za najboljšo stransko igralko in zlati globus za najboljšo stransko igralko. Oskarja in tudi zlati globus za najboljšo igralko je prejela leto dni kasneje, in sicer za vlogo Georgie Elgin v filmu Podeželanka (The Country Girl), v katerem je odlično upodobila nesrečno ženo alkoholika, ki ga je igral Bing Crosby.
Čeprav so se ponudbe za nove vloge kar vrstile, jih je Grace presenetljivo veliko tudi zavrnila. A se je zato vedno z veseljem odzvala ponudbam režiserja in producenta ter kasneje tudi dobrega prijatelja Alfreda Hitchcocka, ki jo je preprosto oboževal. Kellyjeva je tako zaigrala v kar treh njegovih filmih – v filmu Dvoriščno okno (Rear Window, 1954) v vlogi Lise Fremont, v filmu Pokliči M za umor (Dial M for Murder, 1954) v vlogi Margot Mary Wendice ter v filmu Uloviti lopova (To Catch a Thief, 1955) v vlogi Frances Stevens.
Princ Rainier je bil ljubezen njenega življenja
Grace so nenehno pripisovali romance s soigralci, med katerimi je bil tudi Clark Gable, s katerim sta se zapletla med snemanjem filma Mogambo. O njenem ljubezenskem življenju je bilo veliko ugibanj, med drugim tudi o tem, da naj bi bila nekoč že zaročena. To se je spremenilo šele leta 1955, ko je igralka odpotovala na filmski festival v Cannes, kjer je spoznala monaškega princa Rainierja III., s katerim sta si bila takoj všeč. Čeprav se je Grace po koncu festivala vrnila v ZDA, sta s princem ostala v stikih, proti koncu leta pa jo je tudi obiskal in zaprosil za roko. Par se je poročil 19. aprila 1956 v katedrali v Monaku na poroki stoletja, kot so jo poimenovali novinarji. Po njej je Grace prejela naziv monaška princesa, pripadlo pa ji je še 142 drugih uradnih nazivov. Se je pa ob tem morala odreči ameriškemu državljanstvu in žal tudi igranju ter snemanju filmov. Čeprav so jo mnogi filmski ustvarjalci, med drugim tudi Alfred Hitchcock, poskušali prepričati, da se vrne pred kamere, jim to ni uspelo. Grace, ki naj bi zelo pogrešala filmski svet, se je raje posvetila svoji novi vlogi ter družini. V zakonu z Rainierjem so se jima rodili trije otroci: princesa Caroline (1957), princ Albert (1958) in princesa Stephanie (1965), ki jim je princesa posvetila veliko svojega prostega časa. Nekaj podrobnosti iz družinskega življenja je leta 2014 v intervjuju za revijo People izdal njen sin, princ Albert. Povedal je, da je bila princesa Grace do vseh treh otrok zelo ljubeča in skrbna ter da jih je učila, da morajo biti vedno vljudni in spoštljivi do drugih.
Njeno življenje se je končalo veliko prezgodaj
Življenje Grace Kelly se je končalo veliko prezgodaj in popolnoma nepričakovano, s tragedijo, ki je življenje monaške kraljeve družine obrnila na glavo. Ko se je princesa 14. septembra leta 1981 s hčerko Stephanie vozila po obalni cesti proti domu, jo je namreč zadela možganska kap, zaradi česar je izgubila oblast nad vozilom, ki je zato zdrsnilo čez pečino in padlo v globino. Čeprav je bila princesa ob prihodu reševalcev še živa, je zaradi hudih poškodb kasneje v bolnišnici umrla, stara le dvainpetdeset let. Njena hčerka je nesrečo preživela, a je pri tem dobila podplutbe, imela pretres možganov in zlomljeno sedmo vratno vretence. Pogreb princese Grace je potekal 18. septembra v katedrali svetega Nikolaja v Monaku, poleg družine pa se je na njem zbralo tudi okoli štiristo gostov z vsega sveta, med katerimi so bili tudi Cary Grant, Nancy Reagan in celo princesa Diana. Po obredu so princeso Grace položili k večnemu počitku v družinsko grobnico družine Grimaldi.
Tekst: Tina Ambrožič
