Neisha osvaja Hrvate!

Vir: Story
12. 7. 2009

Prav v času, ko so naši odnosi z južno sosedo precej načeti, Neisha čez mejo nabira kilometrino. Poje in navdušuje, ob tem pa se - hočeš nočeš - mora znajti tudi z njihovim jezikom … “Meni se je vseskozi zdelo, da je vse, kar pride iz mojih ust in ni pesem, polomija, potem pa dobim nazaj: Mala, baš je slatko kako pričaš.” (Mala, res simpatično govoriš.)

Punca osvaja hrvaški trg. Pojavlja se z njihovimi velikimi glasbenimi ime­ni, kot sta Massimo Savić in Gibonni, ob tem pa žari od sreče, da občinstvo - ne glede na narodnost in razmere - čuti močno simpatijo do njene glasbe. In prav zato, ker je tako, ker so ji naklonjeni, se ji zdi širjenje glasbe do novih poslušalcev logična posledica. Ni važno, ali so Hrvatje, Bosanci, Slovenci … “Pomembna je emocija,” pravi in dodaja, da je glasba umetnost, umetnost pa podira meje. “To ni šport ali politika.”

Story: Marca ste na Hrvaškem in v BiH izdali album Miles away, danes pa se pri sosedih pojavljate s prekaljenima Massimom in Gibonnijem. Kako ste ju 'osvojili'?

Glasbeniki, ki skupaj sodelujemo, se najprej zavohamo, potem pa itak vse steče samo od sebe ... Massimo in Gibonni sta točno dva taka primera. Simpatija med nami obstaja že na človeški ravni, naša skupna glasbena govorica pa jo le potrdi. 

Story: Če sva malo bolj konkretni - kako se je zgodilo, da vas je Gibboni povabil na svoj teritorij?

Poznal je mojo glasbo, imel je mojo ploščo, bila mu je všeč in povabil me je za gostjo. Ker sem njegova velika oboževalka, sem se seveda z veseljem odzvala.

Story: Kako se razumeta?

Zelo dobro, tako ali drugače. Te stvari so pravzaprav zelo preproste; ni treba preveč razmišljati, kemija naredi svoje, samo še čas in prostor se morata poklopiti, pa je.

Story: Kako vas sprejema hrvaško občinstvo? 'Ponujate' se jim ravno v času, ko so naši odnosi precej razgreti …

Deležna sem samo nadvse pozitivne kritike vsega, kar se je do zdaj tam zgodilo. Vsi moji koncerti oziroma nastopi so bili pospremljeni z velikim odobravanjem. Res pa je, da celoten repertoar izvajam v angleščini.

Story: Niti enega komada ne zapojete v slovenščini?

Ga. Zadnjič sem sredi Maksimirja v slovenščini zapela Malo tu, malo tam. Ljudem je bilo všeč, meni tudi.

Story: Kako bi primerjali položaj hrvaškega glasbenega ustvarjalca na slovenskem trgu in položaj slovenskega glasbenika na hrvaškem trgu?

Ha, govorimo o pop glasbi, import-export, čisto preprosto pri nas je ogromno ljudi, ki posluša hrvaško sceno, še bolj pa so v ospredju velike legende jugo glasbe. Povsem nasprotno je na Hrvaškem, kjer je malo ljudi, ki poslušajo slovensko glasbo. Ni množice, ki bi napolnila dvorane. Ko se vozim po Hrvaški, vidim plakate Zorana Predina, na intervjujih omenjajo samo Pankrte, Videosex z Anjo Rupel in vse čase stare slave ... Sodobna slovenska pop muzika tam ne obstaja ...

Story: Kako se na jugu znajdete z jezikom?

Meni se je vseskozi zdelo, da je vse, kar pride iz mojih ust in ni pesem, polomija, potem pa dobim nazaj: Mala, baš je slatko kako pričaš ... (Mala, res simpatično govoriš …) Nehala sem se sekirati. Govorim v polomljeni srbohrvaščini, ko česa ne znam povedati po njihovo, pa ustrelim slovensko ali angleško besedo. Govorim torej neki, recimo mu regionalni esperanto.

Story: Pravijo, da je hrvaški jezik veliko bolj speven. Je res?

Ja, lažje je peti, ker so vokali široki, odprti.

Story: Kateri jezik vam najbolje zveni, če govoriva o jezikih bivše Juge?

Srbščina, ker je ekavska in bolj podobna slovenščini.

Story: Omenili ste že, da se na sosednjem trgu predstavljate s svojimi skladbami v angleškem jeziku. Razmišljate, da bi repertoar razširili tudi s hrvaškimi besedili?

Kaj pa vem …  Prvi singel, Ljubav je domino-feat. Vlatko Stefanovski, je izšel v hrvaščini, čeprav ga v živo ne izvajam … Bomo videli, kakšen bo občutek na terenu ...

Story: Kako so se odzvali hrvaški glasbeni uredniki?

Ko je leta 2005 izšla moja prva plošča, sem bila doma zelo polaskana zaradi komentarjev glasbenih urednikov … Nekaj svežega, novega, kakovostnega … Nadvse sem bila vesela vseh oznak, ki so spremljale mojo glasbo; to mi je res dalo elan, ki sem ga nujno potrebovala za nadaljnje delo.

Na Hrvaškem sem začutila enako kot v Sloveniji - odprtost za vse, kar je dobro. Sprejeli so me kot umetnico, ne glede na to, kdo sem, kaj sem.

Maja Susman

Nova Story že v prodaji

Story

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri