Jasna Kuljaj, Tjaša Perko in Teja Britovšek tudi o seksu med nosečnostjo

27. 12. 2014 | Vir: Story
Deli
Jasna Kuljaj, Tjaša Perko in Teja Britovšek tudi o seksu med nosečnostjo (foto: Helena Kermelj)
Helena Kermelj

Jasna Kuljaj, Tjaša Perko in Teja Britovšek imajo trenutno veliko skupnega, vse tri znane Slovenke so namreč v veselem pričakovanju. Že ta mesec na vrsto pride Teja, Jasna bo zibala februarja, aprila pa drugorojenko ali drugorojenca pričakuje Tjaša.

Story: Katero je najbolj nadležno vprašanje, ki ga lahko postaviš nosečnici? Morda strah pred porodom?

Jasna: Prvo vprašanje, ki ga jaz navadno dobim, je: 'Kaj pa poroka?' (smeh), čeprav bi človek prej pričakoval vprašanja, povezana s porodom oziroma nosečnostjo. Potrebovala sem kar nekaj časa, da sem se navadila na to vprašanje, zdaj pa sem že pripravljena. Ponavadi rečem, da je za to še čas, če sem zelo razpoložena za debato, pa povem, da je poroka papir in zabava za eno noč, medtem ko je otrok povezava za vse življenje.

Teja: Tudi mene kdaj to vprašajo, a ne tako pogosto. Rečem pa, da se bomo poročili, ko bom na svoji poroki lahko pila. (smeh) Jasna, to bi morala tudi ti reči, da se boš poročila, takrat ko boš lahko pila svoj cviček Kuljaj ...

Jasna: Vidiš, na ta vidik sem pa pozabila. No, o alkoholu zaradi slabih izkušenj, ki so mi jih pravzaprav pričarali slovenski mediji, trenutno raje ne bi. Sama sem zaradi kozarca penine doživela pravi javni linč, medtem ko mi kolegice nosečnice mirno razlagajo, kako jim ginekolog svetuje kozarček terana na dan.

Tjaša: Za nosečnico bi bila poroka zagotovo napor, in to še v petkah!

Story: Vrnimo se k porodu, vas je strah? Tjaša, vi ste prvič menda imeli kar bolečo izkušnjo.

Jasna: Priznam, mene je tega kar strah.

Teja: Tudi mene, a zato poskušam čim manj razmišljati o tem, da se mi v glavi ne napletejo preveč hudi scenariji.

Tjaša: Mene prvič ni bilo nič strah, ker nisem vedela, kaj pričakovati. Zdaj pa me je. (smeh)

Jasna: Tega ti ni bilo treba povedati.

Tjaša: Sem pač iskrena. (smeh) Saj je bilo vse v redu, a v eni uri sem se odprla za osem centimetrov, pravilno pa je centimeter na uro. Dobro je, ker je hitro mimo, a zato toliko bolj boli.

Story: Si želite roditi po naravni poti?

Tjaša: Tudi v drugo, da.

Teja: Trenutno se še nisem odločila, kako ali kaj. Ko bo akcija, bom videla, kako močan prag bolečine imam in ali bom potrebovala dodatke ali ne.

Jasna: Po tem, kar je povedala Tjaša, se vsekakor nagibam k epiduralni. Čeprav ... lahko vse vnaprej razmisliš in napišeš nekaj strani dolg porodni načrt, ko pa gre zares, gredo navadno stvari po svoje in nič ni tako, kot si si zamislil. Ampak k epiduralni se pa res kar nagibam ...

Tjaša: Neee, moraš čutiti, poleg tega se mi zdi škoda, da neko čisto telo takoj zastrupimo. Zagotovo to vpliva tudi na dojenčka.

Jasna: No, o tem vem še premalo, da bi lahko polemizirala.

Story: Kaj pa kakšni drugi strahovi .. Recimo, ali bom dober starš. Vemo, da je današnje balansiranje med družinskim in službenim življenjem prava umetnost.

Tjaša: Jaz si to vzamem tako, da je Oskar nekako moj prijatelj, ki ga vzamem povsod, in ne kompliciram.

Jasna: Zakaj ga pa potem danes ni z nami? (smeh)

Tjaša: Danes je v vrtcu, če ne, se ne bi mogla pogovarjati, ker bi tukaj visel z luči. (smeh) Pri meni je drugače, ker Roka med sezono ni, kar pomeni, da se moram jaz toliko bolj prilagajati. Glede na to, da delam z očetom, imam zelo fleksibilen urnik, tako da si sama razporejam čas, včasih pa mi na pomoč priskočita tudi babici.

Teja: Upam, da ne bom delala preveč napak. (smeh) Sicer si lahko ustvariš sliko, kako bi si želel vzgajati, a dejstvo je, da ne veš, kakšnega otroka boš dobil, kakšen karakter bo imel. Lahko imaš neke smernice, a vsak otrok je unikaten, zato najbrž zahteva tudi svojevrstne prijeme. Najpomembnejše se mi zdi, da imaš ob sebi super partnerja, s katerim sta usklajena, tako v romantični zvezi kot tudi v vlogi staršev. To je to.

Jasna: Kot samostojna podjetnica, spadam namreč v generacijo samostojnih podjetnikov, si bom lahko sama organizirala čas. Prireditve bom verjetno lahko vodila kmalu po rojstvu in računam na to, da bo takrat varstvo popolnoma prevzel mladi očka.

Story: Vse imate partnerje s svojevrstnimi urniki. Tjaša je sprejela, da Roka med smučarsko sezono ni, Teja ima glasbenika, Jasna profesionalnega nogometaša ...

Jasna: Pri nogometaših je dosti sprememb in čez tri mesece je lahko vse povsem drugače, kot je zdaj. A o tem čim manj razmišljam, saj niti točno ne veš, kje kdo bo. Pomembno pa je, da imam jaz občutek, da je zelo zainteresiran za to, da bi bil blizu otroku. Če bi bila situacija takšna, da ne bi mogel, pa se bomo znašli drugače. Otroka pa me ne bo strah zaupati čim več različnim ljudem (babicam, tetam, stricem, prijateljicam ...), saj želim, da se čim prej navadi na čim več obrazov.

Teja: Z Boštjanom (Megličem, članom skupine Siddharta, op. a.) imava precej fleksibilne urnike, ki se meni zdijo prej prednost kot slabost. Predvsem zato, ker si vsaj v večini odvisen od sebe in se lažje prilagajaš, ker si sam urejaš obveznosti, pa tudi zato, ker tako ne padeš v neko morbidno rutino. Čeprav vem, da bo otrok zahteval neko rutino, ampak ta bo prijetna.

Tjaša: Midva sva neprestano na Skypu, tudi k ginekologu gre z mano, saj ne želi ničesar zamuditi. Hudo je, še posebej za Roka (Perka, op. a.). Pri Oskarju je bila sreča, da se je splazil in shodil ravno, ko je Rok prišel domov. Prvič sem rok imela 26. decembra, kar je vrhunec sezone, a je bil ravno zraven, naslednje jutro pa je že moral odpotovati.

Jasna: Jaz priznam, da bi težko tako vozila.

Tjaša: Kaj hočeš, zaljubila sem se. Je pa težko, sploh zato, ker ne veš, ali delaš prav ali ne, in se o tem ne moreš z nikomer pogovoriti. Saj je Rok terapevt prek telefona, a ima tudi druge stvari, ko on potrebuje mene, da sem mu v oporo. A za zdaj, trkam ...

Jasna: Moraš biti močan. Mene bi to občasno kar dotolklo. Sama sem si načrtno izbrala takega, ki je dal slutiti, da bo zraven. Takega, pri katerem je najhuje, kar se nam lahko zgodi, da dobi klub v Avstriji. A v tem primeru bi šla z njim in spet bi bili skupaj. Moram priznati, da sem bila kar malce pozorna na to.

Story: Torej ste načrtno iskali očeta svojih otrok?

Jasna: Meni se je šele ob njem rodila želja po otroku, ker je tako topel človek. Ko se je enkrat rodila ta želja, pa sem ga začela malo gledati skozi to kritično prizmo, skozi katero ženske po tridesetem nehote začnejo gledati. Mi je pač bolj pomembno to, da bo zraven, da bomo skupaj, kot ne vem kakšna kariera.

Tjaša: Jaz sem se tako zaljubila, da sem bila pač čisto slepa. (smeh)

Jasna: To pa ste ženske pred tridesetim. (smeh)

Story: Kateri pa so tisti komentarji, ki se vam zdijo med nosečnostjo najbolj neprimerni?

Teja: Meni gre prav na živce predvsem to posiljevanje z dojenjem z vseh mogočih strani. Nikoli še nisem koga vprašala za mnenje o dojenju, a 'nasveti' oziroma pametovanja padajo kar sama. Želim si dojiti, to je za zdaj moje mnenje o tem, in predvidevam, da si to želi skoraj vsaka mamica. Če ne vse, pa vsaj večina. In srčno upam, da bo šlo vse po sreči in da s tem ne bom imela nobenih težav, tako da so za zdaj vsi nasveti o dojenju odvečni, če pa se bodo pojavile težave, jih bom pa že rešila na meni najbolj ustrezen način. Ni mi nerodno vprašati za nasvet in poiskati pomoči, če je potrebno. Mislim, da se to čisto preveč forsira in posiljuje s tem, in ni čudno, da so potem mamice zafrustrirane, ker jim ne uspe takoj ali pa pač enostavno nimajo mleka. Zato niso same krive, da ne gre. Sicer se ne spomnim kakšnih drugih neprimernih komentarjev, do zdaj so se mi še vsi ostali nasveti zdeli koristni. Ali jih bom upoštevala ali ne, pa je seveda odvisno od tega, ali bodo ustrezali moji situaciji in najinemu unikatu.

Jasna: Vsi mi svetujejo, naj uživam zdaj, ker naj bi se potem začela tortura. Ne vem še, kaj mislijo s tem, a bom kmalu izvedela. Mislim, da moraš vse, kar prinese čas po porodu, prenesti z zavedanjem hvaležnosti, da si sploh zanosil, da si rodil zdravega otroka, in tako se lažje spopadaš z vsem, kar ti nalagajo prvi meseci, za katere vemo, da so predvsem negovalni in utrujajoči.

Tjaša: Meni pa nihče ne pametuje, tako glede nosečnosti kot vzgoje, pri kateri sem že sama dovolj stroga. Red mora biti, sploh ker nimam pomoči. Seveda pa je tukaj ključna doslednost. Sama sem vstajala en mesec, da se je Oskar navadil spati v svoji postelji.

Story: Imate kakšne posebne gurmanske lušte med nosečnostjo ali celo kakšne nevšečnosti?

Jasna: Meni morda prevečkrat zadiši hitra prehrana, glede na to, da naj bi se zdaj doma kuhale predvsem zelenjava, stročnice, vlaknine ... a se enkrat na deset dni vseeno pregrešim. Glede nevšečnosti pa lahko rečem, da jih nimam veliko, a vseeno hvala bogu oz. tistemu, ki je izumil donat mg.

Teja: Nikoli nisem imela nekih posebnih želja po kakšnih čudnih kombinacijah, le veliko stvari ne smem jesti zaradi zgage oziroma gerba. To je kar nadležno, ker si misliš, da si boš med nosečnostjo lahko vse privoščil brez slabe vesti, a ni res. Prej sem lahko vse, zdaj pa nič. Kavica in čokolada, ki sta mi bili prej kot zrak, torej odpadeta. Mandarine in pomaranče mi noro dišijo, a so pravi strup zame. Težko najdem hrano, ki bi jo lahko z užitkom pojedla, brez strahu, da bi me začela mučiti zgaga in refluks.

Tjaša: Sama sem imela težave s prebavo, ki še kar trajajo.

Story: Kaj pa seks med porodom oziroma po porodu?

Tjaša: Zase lahko povem, da ne spadam v to kategorijo, da si po porodu ne bi želela tovrstne bližine. Je bilo vse kar normalno. Drugače pa je, če ne moreš zaradi zdravstvenih težav.

Jasna: Ali ni tako, da šest tednov po porodu ne moreš?

Tjaša: Kakšnih pet, šest tednov po porodu imaš še menstruacijo. Nato pa je enako, nič ni drugače.

Jasna: Pri meni je bilo do sedmega meseca bolje kot kdaj prej, zdaj pa počasi postajam okorna in se libido počasi umika skrbi, da bi lahko kakršnakoli penetracija ogrozila plod, čeprav povsod piše, da ne, a sem po sedmem mesecu vseeno malo bolj previdna. Bomo nadomestili pozneje. (smeh)

Teja: Jaz tovrstnih skrbi nimam, sem pa, razumljivo, malo bolj okorna. Zase in za bodočega očka tudi upam, da ne bo nekih večjih težav pri ali po porodu, ki bi zahtevale daljše okrevanje.

Za revijo Story napisala Ana Fetih, fotografije Helena Kermelj

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju