Zvezdana Mlakar bo raziskovala tabuje, o katerih večinoma le šepetamo

Zvezdana Mlakar bo raziskovala tabuje, o katerih večinoma le šepetamo (foto: Aleksandra Saša Prelesnik) Aleksandra Saša Prelesnik
31. 10. 2018

“Sem mama, babica, blondinka, igralka, gospodinja, kmetica, ranljiva,” tako svoje življenjske vloge opisuje 60-letna Zvezdana Mlakar, voditeljica pogovorne oddaje Zvezdana na nacionalni televiziji.

“V moji oddaji se dotikamo življenjskih vsebin, človeških, ki nas tarejo vsak dan, o katerih si ne upamo govoriti na glas - kar je neumnost. Občutek, da samo mene tare nekaj in da sem z določenim problemom edina in sama na svetu, je laž. Ko o tem spregovorimo na glas, vidimo, da sploh nismo sami in da nič, kar je človeško, ni ‘narobe’. Ta ‘narobe in prav’ je v človeških odnosih tako ali tako samo nepotrebna navlaka in orodje tistih, ki bi nas radi spremenili v prestrašene in odvisne ljudi,” pravi Zvezdana.

Na vprašanje, ali je bilo zgodnja jutra, ko je imela svojo rubriko v oddaji Dobro jutro, težko zamenjati za pozne večerne ure, odgovori: “Glede na to, da sem igralka, mi jutranje ure sploh ne ustrezajo, a sem za Dobro jutro vedno vstajala brez problema, saj so me vedno čakali zanimivi ljudje. Nočne oddaje pa mi dobesedno ‘ležijo’ in so moj čas. Zamenjava torej sploh ni bila težka. Mislim, da je Dobro jutro ena izmed najboljših oddaj na televiziji, široka, zanimiva, poučna, zabavna, a je ne pogrešam, saj vse, kar sem počela v Dobro jutro, počnem tudi v svoji oddaji, na voljo imam več časa, bolj grem lahko v širino in globino … Zdaj se bolj fokusiram na to, da bi večerno oddajo še obogatila.”

In bogatijo jo tudi srečanja z naključnimi in številnimi gledalci, ki jo večkrat ustavijo kar na ulici in z njo poklepetajo. Pa jo morda ob tem kdaj presenetijo? “Ja, ti ulični komentarji so nekaj najbolj ljubkega, kar se mi dogaja. Na primer, prodajalka me streže in po slovensko je diskretna in ničesar ne pokaže. Izmenjava par besed, jaz se nasmehnem ali kaj komentiram, in ko mi polaga blago v roke, zažubori kot potoček. Da me rada gleda, da se je toliko naučila, in se mi zahvaljuje, ker delim vse to z njo. Po navadi kar zajočemo od veselja, se objamemo … To je pravzaprav najlepše darilo, ki mi ga lahko človek da, in lahko si mislite, kako bogata sem. Spletena sem v ljubezensko vez s tisoč srci. In vsi si želimo isto, biti, želimo, da nas kdo vidi, da nas slišijo,” odgovarja televizijska voditeljica, ki smo jo pred kamerami že videli v solzah, a pri nas ni ravno pogosto, da so voditelji čustveni oziroma da odprejo svoje srce in dušo.

“Kako voditi pogovor, je stvar odločitve, jaz ničesar ne znam in nočem delati površno ter samo zaradi pravil. Mene enosmerna komunikacija ne zadovoljuje, prazna sem in prazno in bedno se počuti sogovornik na drugi strani. To vem iz lastnih izkušenj. Pogovor je zame dvosmerna cesta, če so zraven odprto srce, spoštovanje, pogum in radovednost, se lahko zgodijo iskre in čudeži. Če je na eni strani zapora srca, energija ne more teči. To lahko deluje, ko se pogovarjaš o številkah, ko so pomembna dejstva. A dragi moji, tudi v tem primeru dimenzija srca dela čudeže,” pripoveduje Zvezdana Mlakar, ki jo za zaključek - glede na to, da se danes vse vrti okrog telefonov in družbenih omrežij - še vprašamo, ali kaj pogreša čase, ko se je dalo dogovoriti brez vsega tega.

“Ne, ne pogrešam prejšnjih časov, samo zanimivo se mi zdi, kako smo prej lahko srečno živeli brez vseh teh naprav. Zdaj so tu, in ker se nisem zataknila v času, grem s to tehnologijo naprej tudi jaz. A gospodar in kreator svojega življenja sem jaz, in ne te naprave, niti družabna omrežja. Vzamem jih, ko jih potrebujem, ko me zabavajo. Drugi ljudje pa … to je njihova stvar. Ko ljudje v moji bližini buljijo v telefon, mi je jasno, da jih ne zanimam jaz. To je to, s svojo glavo so tam, kjer jim je lepo. Celo hvaležna sem jim, da so tako iskreni. To je njihova izbira,” je bila iskrena Zvezdana.

Zvezdana doma: Vkuhava marmelado, pobira jabolka …

Ko Zvezdana ni vpeta v številne službene aktivnosti, ureja dom, dela na vrtu, kuha, pobira jabolka, vkuhava marmelado, pleše z vnukinjo, zlaga položnice, perilo … in v vseh teh stvareh še kako uživa, pravi.

Besedilo: Alesh Maatko // Fotografije: Adrian Pregelj, Aleksandra Saša Prelesnik

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story22/2018

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 22/2018

Story 22/2018, od 11. 10. 2018

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri