Žiga Puconja ne skriva svoje bolezni

Žiga je imel vrsto let precejšnje težave z luskavico. (foto: Osebni Arhiv) Osebni Arhiv
Vir: Lady
9. 6. 2019

Akter resničnostnega šova Žiga Puconja, ki se ga spominjamo iz Big Brotherja izpred štirih let, je eden izmed dveh odstotkov Slovencev, ki se spopadajo z zelo pogosto kožno boleznijo v zahodnem svetu - psoriazo oziroma luskavico.

“Moje prvo srečanje s to boleznijo je bilo kar precej šokatno! Po telesu, koži natančneje, so se mi začele pojavljati tvorbe, fleki, odprte rane,” je priznal Žiga, ki se je takoj posvetoval z dermatologom. Ta mu je diagnosticiral psoriazo. “Ob vseh dejstvih pa mi je predstavil tudi to, da je verjetno bolezen dedovana. In res. Moja super babi Zofka jo ima,” še doda Žiga. Ker je želel ugotoviti vzroke, se je vrgel v branje in študiranje literature in zapisov o luskavici.

“Načeloma sem prepričan, da je za vsako bolezen treba odkriti vzrok in zanimalo me je, ali je to povezano s slabo prehrano, alkoholom in drugimi stvarmi, o katerih so pisali na forumih. V nekem trenutku sem spoznal, da če je to res avtoimunska bolezen in zanjo ni zdravila, potem obstajajo samo načini, s katerimi lajšamo simptome,” zaključi Žiga.

“Moja stanja psoriaze so precej 'epizodna': dobim hud izbruh luskavice po skoraj celotnem telesu (tudi obrazu in lasišču) in potem mine, kot da je ni. Tudi cikli so podobni in danes vem, da je to vsako leto ob menjavi letnega časa iz poletja v jesen in ko sem pod hudim pritiskom, stresom.”

Različne metode zdravljenja

Žiga je našel nekaj načinov, kako omiliti težave, in se povezal z društvom Psoriatikov. “Diagnosticirani psoriatiki verjetno poznate prvo in žal edino poznano zdravilo za našo nadlogo: kortikosteroidi. Sam sem bil deležen tega tretmaja v obliki kreme, vse dokler mi ni dober prijatelj (sicer medicinec) razložil, kaj pomeni kortikos (možganska opna) in pa steroidi. Po dobrem mesecu sem opustil mazila. Moja trmasta glava in želja po tem, da si pomagam, sta me pripeljali do fototerapije (po domače lučkanja) na dermatovenerološko kliniko v Ljubljani. Po le nekaj obiskih in resnično malem obsevanju sem dosegel neverjetne učinke: koža se ni več luščila in rane so se celile. Vendar je nastal stranski učinek: vse pogosteje sem zboleval, imel večdnevno diarejo in popolnoma pregreto telo. V tem obdobju sem bil žal v fazi, ko sem na sicer polnem avtobusu vedno sedel sam in poskušal ujeti ugibanje o tem, kaj imam, kot hihitanje o tem, kako zelo hudo sem verjetno bolan. Zato mi v primerjavi s tem za obdobje treh mesecev 'lučkanja' ti stranski učinki niso zdeli niti približno hudi. Kmalu zatem sem na internetu zasledil, da ima nafta zelo zdravilne učinke na kožo, telo. Brskanje po spletu je obrodilo sadove – naročil sem kremo za lajšanje psoriaze iz nafte, naftalan! Tretmajev za luskavico nisem nikoli kombiniral, saj sem želel videti resničen uspeh posameznega. Tako sem opustil fototerapijo in se vsakodnevno začel mazati z naftalanom. Uspeh zagotovljen! Ampak spet samo površinsko. Lusk ni bilo več, odprtih ranic tudi ne, so pa ostajale rdeče zaplate kože, kot da same povrhnjice ne bi skorajda imel, da o strašanskem vonju po nafti sploh ne govorim.”

Vmesna obdobja

Žiga je šest let delal na ladji in sonce in morje sta mu pri luskavici pomagala, a v jesenskem času, ko se je vračal domov, je bilo najhuje. “To so bile počitnice v jesenskem obdobju, ki so jih spremljale neverjetne epizode luskavice. Zato se je moja žilica po raziskovanju in branju po spletu nadaljevala. Po naključju sem spoznal Tino. Punca (in mislim, da tudi njena celotna družina) se namreč ukvarja z glino. Po vseh možnih tretmajih: od steroidov, oslabljenih sončnih alfa in gama žarkov do nafte, sem si rekel, da preizkusim tole glino. Kar vrglo me je, ko sem prejel skoraj polkilogramsko glino v prahu z napotki, da jo moram vsako jutro dejansko zaužiti – kot napitek. Prva misel je bila, kako bom to spil in kako 'bljek' bo. Ampak sem poskusil in zmešal eno žlico gline v dva decilitra vode, počakal, da se je glina usedla na dno kozarca, in spil samo vodo. Kakšno prijetno presenečenje – tista motna voda, ki sem jo užival, sploh ni imela nobenega okusa! Odlično, si rečem in se spravim v mesečni tretma, kot mi je svetovala Tina – Glina. Dragi moji psoriatiki – tukaj resnično ne delam prav nobene reklame za kogarkoli, vendar preprosto moram povedati, da v mojem življenju, odkar sem naredil to eno samo kuro z glino v prahu (reciva da pred dobrim letom dni), luskavica ne obstaja več ... Seveda v tako hudih epizodah, kot sem jih bil vajen. Imam samo še tiste klasične (drekce pekce, kot jim sam rečem) indice na kolenih oz. nogah – pa seveda komolcih. Vendar brez vseh tistih nekdanjih res groznih prizorov – prav odrešujoče!”​

Besedilo: MIMA // Fotografije: osebni arhiv

 

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri