Priljubljeni glasbenik Werner navdušuje na glasbenih odrih že skoraj 30 let. Vse skupaj se je začelo pri njegovih 19 letih, ko je pri Jugotonu izšla prva plošča, ki sta mu jo ustvarila največja hit mojstra tistih časov Djordje Novković in Ivo Lesić. Kaj kmalu zatem je spoznal Simono Weiss ter njenega moža Gorana Šarca, ki je v hipu začutil, da ima Werner poleg Hrvaške tudi veliki potencial za slovenski trg.
"Pisalo se je leto 1992, ko sem posnel in izdal novo ploščo Bilo je to na valentinovo, ki sem jo priredil še v slovenski jezik. Tako se je začela moja kariera. Ta pesem me je zaznamovala predvsem pri ljudeh, ki so danes babice in dedki, takrat pa so bila to mlada dekleta in mladi fantje, ki jih je združila ljubezen. Verjemite, ni bilo Slovenca, ki ni poznal te pesmi. Enako velja za pesem Ne gane me, ki je čez noč postala mega hit. Takrat sploh nisem vedel, da me nacionalni medij ne podpira tako, kot bi morali, saj sem prišel iz Hrvaške in sem bil zelo vesel, da me je slovenska publika sprejela tako, kot me je. Bil sem popolnoma neobremenjen z mediji," se prvih začetkov spominja priljubljeni glasbenik, ki je ob prihodu v Slovenijo doživel hladen tuš.
A to ga ni ustavilo, sploh zaradi dejstva, ker je bilo na eni strani vztrajno občinstvo, na drugi pa je bil vztrajen on, saj je verjel v tisto, kar dela, torej v glasbo! "Najbolj hladen sprejem od medijev sem začutil me letoma 1999 in 2002, ko sem bil edini pevec, ki je polnil največje športne dvorane v Sloveniji in jih razprodal nekaj tednov vnaprej. Prav tako so bile tu razprodane turneje, ki so v tujini merilo uspeha in popularnosti, no, razen pri nas ni bilo tako. Mediji takrat niso tega želeli niti videti niti slišati, saj so imeli 'oni' svoje pevce, svoje zvezde, za katerimi so stali. Na srečo je za menoj stalo slovensko občinstvo, in ker me niso mogli gledati na televiziji in brati o meni v časopisih, so množično prihajali na moje koncerte in me zaradi tega okronali z nazivom 'kralj ljudskih src'. A da ne bo pomote, osebno se nimam za nobenega kralja, ampak sem to zdaj povedal za vse pametnjakoviče, ki se spotikajo ob ta naziv, ki takrat, ko sem prepeval v razprodanih dvoranah, sploh še niso bili rojeni." A občinstvo v vsem tem času ni bilo edino, ki je Wernerju stala ob strani.
"V moje življenje je priletelo ogromno čudežnih trenutkov, usodna pa je bila ljubezen do moje Andreje – osebe, ki je moj najboljši prijatelj, moja duša dvojčica, ki diha zame, za mojo kariero in za najino družino. Tu je moje malo sonce Kanenas. In seveda, če ponovim, tu so vse moje plošče, moji koncerti ter moje občinstvo, ki me je letos presenetilo še z rojstnodnevno zabavo. Seveda ne smem pozabiti na svoj prelepi Logatec in čudovite Logatčane, ki so me tako lepo in toplo sprejeli, da imam občutek, da tukaj živim že vse življenje," pripoveduje glasbenik, ki z vztrajnim in trdim delom nadaljuje še danes, tako v glasbi kot po novem še na plesnem parketu. In tudi tukaj upošteva izključno samo kritiko občinstva, saj ga ta – to je okusil na lastni koži – v zadnjih tridesetih letih še ni razočarala. "Vse drugo pa - Ne gane me," je zaključil Werner.
Besedilo: Alesh Maatko // Foto: Igor Zaplatil
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
