Večni romantik Vili Resnik je v imenu ljubezni že marsikaj postavil na kocko

Večni romantik Vili Resnik je v imenu ljubezni že marsikaj postavil na kocko (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Lady
31. 1. 2019

V meni nekaj diha zate, vsak trenutek mislim nate, se glasi refren najnovejše uspešnice večnega slovenskega romantika Vilija Resnika. 

Pesem, ki je nastala izpod peresa Jana Plestenjaka, nagovarja k vztrajnosti, tudi v imenu ljubezni. To Resniku, enemu najuspešnejših imen na slovenski glasbeni sceni, ni tuje, sam je v imenu ljubezni že marsikaj postavil na kocko. Tudi svoje srce.

► Kako sami vidite svojo najnovejšo uspešnico? Če se ne motim, govori o strtem moškem srcu.

Pesem je bila mišljena kot moj odgovor na življenje, življenje glasbenika. Drugi del pa res sestavlja odnos med moškim in žensko, ljubezen. Občutek, ko misliš, da nisi dovolj dober zanjo. Tukaj bi moral vprašati Jana. Morda ima on kdaj občutek, da ni dovolj dober za kakšno žensko. Ne vem. Osebno moram reči, da sem tudi sam pred leti izkusil grenko razočaranje. A to je življenje. Zdaj že 14 let živim na Primorskem. V to me je pregovorila oboževalka.

► Ženske veljamo za tista čus­tvena bitja, medtem ko moške vse prevečkrat stereotipno primerjamo z vitezi na konjih. Tistimi, ki ne točijo solza.

Kot otrok sem bil jezen na Prešerna, ker nisem razumel, kako je bil lahko tako neumno zatrapan v Julijo. Potem pa sem jih v življenju dobil po grbi. Bil sem tako zaljubljen, da nisem mogel niti jesti niti spati. Ljubezen je tako težka, močna stvar, da si lahko še tako močen, pa te zlomi. Čisto razumem, kako se lahko ljubezen tragično konča tudi v črni kroniki. A to moraš doživeti, da bi lahko razumel.

► Ste čustva črpali tudi iz lastnega življenja?

Prešeren, oprosti. Bil si tak butelj kot jaz, da si bil zaljubljen. Ne da se opisati, kako močno je to čustvo.

► So se vam sicer ob pesmi Diham zate orosile oči?

Ne, to je le odgovornost. Na snemanje v studio sem prišel dosti prej. Želel sem najti pravi nivo hrapavosti, pravi nivo čustev. Petkrat sem zapel pesem v studiu, češ da povadim. No, zdaj bo pa čas, da posnamem, če ne bom ostal brez glasu. Pa mi Jan odgovori: “Ne, je že posneto. Vili, kocine so mi šle po konci. Tako je, kot mora biti.” Odzivi na pesem so resnično odlični. Mislil sem, da me želijo le potolažiti, a vse več je takšnih, ki pravijo, da je noro ali pa bomba. Navdušeni so! Najprej sem mislil, da me vsi hecajo. Nisem mogel verjeti. Nisem vajen takšnih pozitivnih odzivov.

► V pesmi se skriva tudi sporočilo, da se je treba boriti, da je treba vztrajati.

Jaz vztrajam in pridem skorajda do konca. Malo pred vrhom pa odneham, češ da sem že dovolj visoko. Tako nikoli ne dosežem vrha. Vedno mi uspe, a na koncu zmanjka zadnji korak do zmagoslavja. No, 12 let sem bil zmagovalec, številka ena v Sloveniji. Še ko sem tekmoval s konjem, je bilo tako. Vedno sem želel občutiti zmagoslavje v sedlu. Ko mi je uspelo, sem potreboval le še korak do vrha, pa sem se v zadnjem trenutku umaknil.

► Zakaj pesmi ne pišete več sami?

Včasih sem jih pisal sam, danes ne več. Pa me številni pregovarjajo, da bi, a zdaj za to raje zadolžim druge. Ko mi bo zanohtalo, bom že. Dokler mi gre dobro, pa mi to ni ljubo. Moja Tamara me ves čas priganja, saj ve, da bi lahko naredil veliko več. Prav ima. A se mi ne ljubi. Pred 15 leti mi je Sašo Fajon dejal, da je čas, da se lotiva velikih koncertov. Ni se mi dalo. Koncertiral sem od četrtka do sobote. Potem pa je skočil Jan in naredil tisti korak naprej.

► Se je ljubezenske tematike mogoče naveličati?

Ne, v osnovi vemo, za kaj gre. A vsak človek ima svoje živ­ljenje in svoj način izražanja čustev. To je neizpeta pesem. Bili smo mladi, nori, čutili smo ljubezen in vsak jo sprejema po svoje.

► Kaj vse pa ste pripravljeni narediti zavoljo ljubezni?

Vse! Moje življenje je podrejeno ljubezni. Ženske so mi gradile kariero in ženske meni pomenijo največ. Ženske so glavne! Marsikakšen mačist bi mi nasprotoval. Rad bi ga videl, ko bo na koncu obsedel sam.

► Kaj pa je največja neumnost, ki ste jo kdaj naredili iz ljubezni?

Da sem pretekel 100 kilometrov. Le zato, da bi čim prej videl svojo ljubezen. Komaj sem čakal, da pride domov, tako pa mi je čas najhitreje minil. Bil sem strašno zaljubljen. Vsi so mi govorili, češ saj je le ena 'baba', lej, koliko jih je. Ne, to so drugi parametri. Določena čustva v glasbi moraš imeti. Mislim, da se z njimi rodiš. Ob filmih so moje oči polne solz, prav zadnjič pa sem prebral, da je to lastnost ljudi z visoko čustveno inteligenco. Zakaj misliš, da ne grem gledat Bohemian Rhapsody? Ker si bom brisal solze, ljudje okrog mene pa se bodo smejali.

► Ste že od nekdaj tako čustveni?

Seveda. Vzgojen sem brez očeta, zaradi česar sem občutil veliko pomanjkanje. Prizadelo me je. Mama mi o mladosti ni pustila govoriti. Bilo je težko, bil sem tudi v reji. Tako vem, kaj je življenje. Dolgo časa sem delal na Onkološkem inštitutu, zato vem, kako majhna razlika je med življenjem in smrtjo. V glasbi moraš biti malo drugačen. Ljudje mislijo, da sem kamen in veseljak. Sem, a imam tudi drugačna čustva. Moti me, da je življenje postalo hladno, brez čustev, odnosa. Prav zato se rad šalim z ljudmi, saj je živ­ljenje že samo po sebi preveč resno.

Besedilo: N. A. // Fotografija: Primož Predalič

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri