Ujeti na domačih tleh, natančneje v Izoli, najboljšega slovenskega jadralca Vasilija Žbogarja, ki se lahko pohvali s tem, da se s svojimi rezultati uvršča med deset najboljših jadralcev na svetu, je, kot bi zadeli sedmico na lotu. Vrhunski športnik je večino leta odsoten, ko se vrne v Slovenijo, pa je težko dosegljiv za medije, saj je popolnoma predan družini.
Nam ga je uspelo ujeti na prav posebnem zboru jadralcev JZS in z veseljem je z nami spregovoril o svojem trenutnem razgibanem življenju. "To srečanje z jadralci je bilo zanimivo, saj sem izvedel, da odhajam na poletne olimpijske igre v Tokiu 2020. No, ne kot tekmovalec v jadranju, ampak v povsem drugi vlogi. (smeh) Pred časom so me res vprašali, ali bi se naslednjih olimpijskih iger udeležil kot vodja jadralske reprezentance, saj olimpijskih ambicij, kar se športa oziroma jadranja tiče, nimam več. Iskreno, za moja leta niso več realne. Za jadralski svet sem veliko prispeval v preteklih letih in dosegel vrhunske rezultate, na kar sem zelo ponosen. Ostajam pa v jadranju tako in drugače, saj je vlog, ki bi me zanimale, veliko," pove Žbogar in doda: "Zagotovo me zanima vloga trenerja, saj tako pri nas kot v tujini ne manjka mladih jadralskih upov. V letošnjem obdobju, ko sem bil poškodovan, sem se po svoji intuiciji med čakanjem na operacijo začel posvečati trenerski ravni in priznam, da mi to kar ugaja, čeprav je delo trenerja res trdo, saj moraš poskrbeti za vse. Opažam, da so moji športni nasveti med mladimi jadralci zelo lepo sprejeti, saj je skozi treninge in tekme viden velik napredek. To je zame neverjetna motivacija v tej smeri. Med mladimi jadralskimi talenti, še posebno v mladinskem razredu, je veliko talentiranih in upam, da bodo z mojo pomočjo zdržali oziroma obdržali to visoko raven jadralnega sveta pri nas."
Čeprav je vrhunski jadralec zatrdil, da se bo po zadnjih olimpijskih igrah umiril in posvetil izključno družini, ženi Maji ter otrokoma fantku Talinu in punčki Riji, pa je zaradi ljubezni do jadranja in vsega, kar je povezano z njim, veliko časa v tujini, največkrat v španski Valencii. "Vajen sem živeti tako, da sem vedno na poti. Ne morem biti pri miru. (smeh) Po olimpijskih igrah v Braziliji sem si vzel pol leta in bil izključno doma z družino in prijatelji. Morje me res vleče, tako da nisem samo doma in sem res veliko na poti.
A v tem ne vidim nobenega problema. Žena Maja me pri tem podpira in je vajena, da sem veliko zdoma. Življenje z vrhunskim športnikom ima prednosti in slabosti, a je pomembno, da je, ko sem doma, družina tista prva, ki me ob zdravju najbolj osrečuje. Veliko naredim, da čim več časa preživimo skupaj, tako da so večkrat vsi Žbogarjevi z mano v tujini. Tako bomo tudi decembra in za novo leto skupaj. Najprej en mesec na Kanarskih otokih, nato pa v španski Valencii. Trenutno res živim za otroka in ženo, saj težko opišem, kako lepo nam je, ko smo skupaj kot družina. Res je, da nekaj lepih trenutkov z otrokoma tudi izgubim, ker sem veliko v tujini, ampak na srečo nam elektronske naprave danes omogočajo, da se lahko slišimo in vidimo ter vsak dan komuniciramo prek računalnika."
Besedilo: Alojz Petrovčič // Fotografije: Alpe
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
