V magično moč vode so verjeli že antični Grki. Danes podzvrst holističnih metod, t. i. hidroterapija, znanstveno dokazano spodbuja razvoj endorfina, hormona sreče, ter na plan izvablja esenco življenja. Navdihujoča Martina Razinger, vaditeljica ženstvenega plesa ob drogu in pilatesa, je v objemu mrzle vode odkrila obliž za srčne rane in promenado do občutka neskončne svobode.
Začne s sprehodom v bližini vode, v katero se bo potopila. S telesa brez naglice sleče vse sloje oblačil, se umiri, diha, opazuje naravni okoliš, nato počasi izginja pod površjem – ne plava, le sedi. Diha. Čuti. Z zaprtimi očmi. Tri do štiri minute. V sebi je začutila sporočilo, da mora najti prostor, kjer bo bolečo čustveno prtljago nadomestila sreča, in ko bo nastopil njen čas, bo svojo izkušnjo ter znanje delila tudi z drugimi.
Večino ljudi zmrazi že ob misli na to, da jim telo poboža ledeno mrzla voda. Kdaj ste začeli gojiti ljubezen do nje?
Začela sem s hladnimi prhami pred 20 leti. Stalno me je zeblo. Bolj ko sem se prhala z vrelo bodo, bolj me je zeblo. Prišel je dan, ko sem izstopila iz cone udobja in presedlala na hladno – zaprla oči in začela na prsnem košu, čeprav so me učili, naj začnem pri nogah. Ravno obratno, torej. (smeh) Ne znam poslušati. Tako kot revijo začnem brati od zadnje strani, sem tudi tu obrnila ritual.
Vas na tovrstna izkustva veže kakšen poseben kraj? Kje ste se prvič pustili objeti ledeni gladini?
Nimam določenega kraja. Smo samo narava, dihanje in jaz. Želja je iti nekam daleč na sever, kjer se zdi, da je povezanost z naravo še bolj brezpogojna, nedolžna in močna. Prvič pa je bilo v jezeru Jasna.
Se še spomnite občutkov, ki so prevevali vaše telo v tistem trenutku?
V vodo vedno vstopam z veliko mero spoštovanja in hvaležnosti naravi. Vsakič imam tremo. Ne morem reči, da gre za strah. Bolj za distanco. Telesni občutki so mirni, čustveno pa izredno močni in živi.
Vendar začetek redne aktivnosti, ki ste jo posvojili v zadnjem času, izhaja pravzaprav iz čustvene osebne zgodbe. Mrzla voda potemtakem predstavlja tudi ventil oziroma rehabilitacijo s priokusom naravnega okolja, skozi katero je mogoče sprostiti bolečino?
Drži, začela sem popolnoma iz telesa. Želela sem premagati odločitev, doseči boljše telesno počutje in strukturo kože. Vse to mi je dajal hladen tuš. Dokler ni prišla nedelja, ko se je sesul moj svet. Zapustil me je mož in razpadel je moj ideal o popolni družini. Nekaj mesecev sem samo bila – v bolečini, sramu, žalosti, izdaji, prevari in jezi. Nisem čutila telesa in dihanja. Nisem pogrešala gibanja niti narave. Želela sem si le, da bi se ustavil čas, da bi izginilo boleče srce, da bi zgolj čutila telo. Postala sem neznosno utrujena od lastnih misli, vprašanj in nasvetov okolice, da sem močna ženska in da vse to zmorem. Globoko v sebi sem kričala, navzven pa le jokala.
Čutite, da boste še potem, ko boste že uspešno premagali vse čustvene prepreke, še vedno v sožitju sobivali z njo?
Potrebujem je še več. Predvsem več sebe. Zdaj iščem ledeno. Zame je mrzla voda kraj, kjer vse umre in kjer hkrati vse, kar potrebujem, postane živo. In ostanem jaz. Kot bi se vrnila nazaj v plodovno vodo. Tam je čas neskončen in ga hkrati ni, tam je dihanje in ga ni, tam je ljubezen, ki je ni. Predvsem izgineta čas in prostor, hkrati pa se ustvari brezpogojen odnos z naravo, ki mi vrne neizmerno moč.
Hkrati ste se izurili tudi v integralnem dihanju, pomembnem za prebujanje naravnega dihanja. Bi lahko dejali, da je kombinacija obojega prava pot do občutenja svobode?
Vsi ljudje vstopijo v življenje z določenim namenom, čeprav se na začetku niti ne zavedaš pravega razloga. Leta nazaj sva s prijateljico izvajali izobraževanja za otroško jogo. Eden izmed predavateljev je bil tudi dr. Milan Hosta. Nastopil je trenutek, ko sem želela poglobiti znanje in povezavo z dihanjem, vendar dihanju danes iskreno ne namenjam veliko pozornosti. Pustim, da ga začutim, da ostajam v naravnem dihanju. Ni pretiravanj, ni zahtev, ni pretiranega zadrževanja. Osvobodim se vseh zapor in samo preklopim na odločitev, da me v vodi čaka nekaj, kar je moje.
Znanstveno je dokazano, da hidroterapija med drugim izboljšuje cirkulacijo in spodbuja metabolizem. Katere zdravilne učinke mrzle vode ste še občutili na svoji koži?
Drži. Vendar vsem predhodno svetujem, da preverijo zdravstveno stanje srca in ožilja. Ne nazadnje gre za ekstremno okolje in stres, ki lahko že živečemu stresu ne predstavlja sprostitve, temveč le še dodatno obremenitev. Nikoli naj ne gre za dokazovanje. V življenju nismo vsi za vse.
Vaš poklic – učite pilates, jogalates ter ženstveni ples ob drogu – zahteva nenehen stik z različnimi posamezniki. Se za doseganje popolne umirjenosti telesa in duha vedno kopate sami – v nasprotju z utečenim delom?
Da, sicer rada delujem v skupini, vendar tu potrebujem sebe in svojo samoto.
Lahko uteho v aktivnosti najdejo tudi začetniki? Kakšen je vaš recept pri navajanju nanjo?
Opažam, da verjetno zaradi trenutne pandemijske situacije vse več ljudi išče hladne vode. Ne poznam njihovih zgodb. Bolj jih čutim, da gre za premagovanje samega sebe, rutine in vračanje telesu boljšega zdravstvenega stanja. Vsakemu polagam na srce, da je telo eno samo – poskušajmo mu vračati to, kar potrebuje, na neagresiven način. Zmernost je povsod dobrodošla.
Refleksija minulega leta ravno zaradi številnih grenkob, ki so navdala človeški vsakdan, v številnih posameznikih vzbuja misli z negativno konotacijo. Da obrnemo list papirja prešerne volje – kaj vam je v preteklih 12 mesecih narisalo nasmešek na obraz?
Po duši sem večni optimist. Tudi v trenutni osebni situaciji si dajem priložnosti, da se učim, spoznavam, doživljam in živim na novo. Tako osebno kot poslovno. Moj gibalni studio je zaprt in narava mi je ponudila študijo brez meja. Čutim, da prihaja moj čas, ko bom lahko svojo izkušnjo in znanje delila tudi z vami. Poleg hoje, dihanja in ledenega potopa bom dodala tudi čutno gong terapijo. Misel na to mi zagotovo nariše velik nasmešek na obraz.
S kakšno mentaliteto ste zakorakali v novo desetletje?
Od nekdaj hitim počasi. Še bolj se učim, da ničesar ne pričakujem in ničesar ne zahtevam od sebe in okolice. Moja popotnica je, da slišim in sprejmem svojo intuicijo. Kot mama ostajam trdno na tleh, kot ženska krepim druge ženske, kot Martina pa želim ostati predvsem skromna.
Se v tem trenutku počutite izpopolnjeno?
Ob tem vprašanju so mi stopile solze v oči. Iskreno se že dolgo nisem tega vprašala, ker sem imela občutek, da si tega niti ne zaslužim. Hvala za vprašanje.
Moj odgovor je da.
Besedilo: Neja Drozg // Fotografije: Domen Grögl
Novo na Metroplay: Kristijan Crnica - Kikifly o glasbenem ustvarjanju, izzivih in prav posebni tetovaži
