Urška Vučak Markež: "Jemala sem si k srcu, ko mi je kdo kaj rekel!"

28. 11. 2017 | Vir: Nova
Deli
Urška Vučak Markež: "Jemala sem si k srcu, ko mi je kdo kaj rekel!" (foto: Aleksandra Saša Prelesnik)
Aleksandra Saša Prelesnik

Urška je tista glasna in zabavna Štajerka, ki nas je spomladi zabavala v šovu Zvezde plešejo. Rada pleše in igra, videli smo jo lahko v seriji Čista desetka in v Eni žlahtni štoriji, ravnokar pa se začele prve predstave igre Dekliščina v Špas teatru.

Z njo smo se pogovarjali pred vajo za predstavo, na katero se vsakodnevno vozi s Ptuja. V predstavi igra vlogo neveste, ki je visoko noseča in si s prijateljicami še zadnjič pred poroko privošči zabavo.

Trenutno smo na eni izmed vaj za predstavo Dekliščina. Koliko časa se že pripravljate na predstavo?

Na predstavo se pripravljamo od oktobra. Na začetku smo imeli vaje enkrat na dan, zdaj jih imamo po dvakrat, tako da se vsakodnevno vozim s Ptuja. Vaje imam dopoldne in popoldne, običajno pa ostanem vmes v Mengšu. Danes pa se je nekaj zalomilo in sem tudi vmes morala odhiteti domov. To vožnjo izkoristim za neke vrste meditacijo, osredotočam se res samo na vožnjo, ne razmišljam o drugih stvareh. Včasih pa vmes tudi ponavljam besedilo, saj v uri in pol dolgi vožnji lahko narediš res veliko.

V predstavi igrate vlogo neveste, zgodba pa govori o dekliščini. Je ta dekliščina kaj podobna vaši pravi dekliščini, ki ste jo imeli pred poroko?

Je precej drugačna. Tukaj je manjša skupinica, ki jo poleg mene sestavljajo še sestra, teta in prijateljica. Sama sem imela malce več prijateljic, zraven sta bili tudi moja sestra in mama, ampak ni nekih podobnosti. Tukaj so prisotni tudi slačifantje, ki jih na svoji dekliščini nisem imela, saj nisem velika oboževalka striptiza.

S predstavo Dekliščina v Špas teatru nastopate prvič. Imate kaj strahu pred predstavami ali ste že popolnoma navajeni odra?

Odra se navadiš, ampak malo že paničarim. Takšna sem pred vsakim projektom, vedno paničarim in negativno razmišljam, zato iščem pozitivno družbo, ki me spodbuja ali pa se poskušam spodbuditi sama. Sem si pa vedno želela bit del Špas teatra in sem res navdušena, da lahko sodelujem z njimi.

Kako ste se ujeli z igralsko ekipo?

Kar v redu, smo se pa na začetku malo razporedili v skupinice, fantje posebej in punce posebej, saj imamo tako postavljene tudi prizore. Prihajamo iz različnih vetrov, različni smo si, tako da smo na začetku malce potrebovali, da smo potipali preostale, kaj lahko rečemo in kako daleč lahko gremo. Zdaj pa se dobro razumemo.

Spomladi ste nastopili v oddaji Zvezde plešejo. Vaši spomini še kdaj zaidejo tja in kaj najbolj pogrešate?

Najbolj pogrešam ples, sicer še vedno kdaj pa kdaj plešem, nekaj plesa je tudi v tej predstavi. In pa družbo, saj smo se res ujeli. Občasno se dobimo, je pa kar precej težko, saj prihajamo z različnih koncev ter poklicev in se je težko vedno uskladiti. Poskušamo se ujeti na kakšnih dogodkih, nekaj jih pride na ogled predstave, tako da potem izkoristimo to. Nismo še čisto pozabili drug na drugega, imamo tudi posebno skupino na 'viberju' in se občasno pogovarjamo.

Ste igralka, sodelujete v oddajah, mati dveh otrok. Kako usklajujete vse svoje obveznosti?

Trenutno sem res polno zaposlena in se veselim novega leta, ko se bo vse malce umirilo. Težava je, da se malo vidim z otroki, saj sem večino dneva na vajah in tudi, ko se bodo začele predstave, bom šla od doma ravno takrat, ko bodo otroci prišli domov. Moram pa malce stisniti v teh trenutkih, kaj narediti ponoči ali zjutraj. Lahko bi kdaj tudi ostala čez noč v Mengšu, ampak mi tisti trenutki zjutraj z otroki preveč pomenijo.

Kako na vaš polni urnik gledajo mož in otroci?

Čakajo, da se umiri. Si pa vedno potem damo duška, ko je priložnost. Radi uživamo, gremo v kino, na pico, v toplice, igramo igrice, doma gledamo filme, si pripravimo kokice in se pretvarjamo, da smo v kinu. Se pa zavedata, da bo bolje.

Kako se je sicer začela vaša igralska kariera?

Igralstvo se začne že pri otrocih, ki se igrajo različne vloge, pri meni pa je nekako ostalo za vedno. Že v osnovni šoli sem bila v dramskem krožku, na srednji šoli sem potem sama organizirala skeče, ki smo jih igrali po različnih podjetjih. Potem pa smo imeli na Ptuju amatersko gledališče, pri katerem sem sodelovala. Oder in gledališče sta mi bila vedno blizu, kot študentka sem povezovala prireditve, bila prišepetovalka pri profesionalnih igralcih, animirala otroke. Potem sem sicer nekaj poskušala z AGRFT-jem, ampak sem se kot plan B vpisala na študij matematike, ki sem ga delala bolj počasi. In potem se je zgodilo, da so nekoga potrebovali, se spomnili name in podpisala sem prvo pogodbo s ptujskim gledališčem. Potem pa je šlo samo še navzgor.

Urška Vučak Markež: Igra že od malih nog

Pred nekaj leti ste imeli težave z zdravjem. Kaj vam je pomagalo, da ste se postavili na noge?

Padla sem v depresijo oziroma ne vem, ali je bila ravno diagnoza depresije, ampak na takšen način sem funkcionirala. Veliko sem si jemala k srcu, ko mi je kdo rekel, da nič ne delam, da nisem dobra mati, da nič ne naredim, da moram shujšati. Ko sem prišla do šova Zvezde plešejo, sem bila že na boljši poti, sem že počasi šla ven iz tega. Dobila sem drugačno energijo in začela dobivati priložnosti, kot so ta oddaja ali pa Špas teater, in to mi je pomagalo. Še vedno pa poslušam, da ker pač delam nekaj, kar mi je všeč, v resnici nič ne delam. Ampak to ni res. Za svoje otroke si želim, da bodo našli nekaj, kar bodo radi delali in ob tem uživali. To je najpomembneje. Sem pa bila vedno tip človeka, ki se je vsaki stvari posvetil maksimalno, saj me je bilo strah, da je vedno zadnjič. Tako da menim, da moraš vsako delo opravljati, kot da je tvoje zadnje.

Spregovorili ste tudi o tem, da se vaš mož spopada z odvisnostjo od iger na srečo. Kako se spopadate s tem?

To je vseživljenjski proces. Presrečna pa sem, da je bil na zdravljenju. Kadar se pojavijo kakšne stresne situacije, se vedno vprašam, kako bo odreagiral. To nikoli ne izgine popolnoma. Vse skupaj pa to jemljem zelo pozitivno, saj se trudiva za odnos, veliko govoriva o težavah. Tudi psihoterapevtka, ki jo občasno obiščeva, pravi, da se res veliko pogovarjava, kar pomaga pri reševanju težav. Tako da to zdravljenje je najboljše, kar se je zgodilo.

Pripravljate še kakšen projekt za naprej?

Trenutno se posvečam Dekliščini, po novem letu pa računam, da se bom malo naspala, sem pa prepričana, da se bo hitro našlo kaj novega.

Besedilo: Klavdija Rupar // Foto: Aleksandra Saša Prelesnik, Primož Predalič, Igor Zaplatil

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju