Čeprav smo nasmejano televizijsko Ulo Furlan v zadnjem letu lahko spremljali v številnih vlogah, smo jo tokrat spoznali kot predstavnico prvega festivala Flow Ljubljana.
Po tem, ko je na začetku junija zaključila sklop devetih predstav igre Prevzetnost in pristranost, smo jo minuli teden ujeli v senci zgradb stare Tobačne, ki bo prihodnji teden postala kraj zločina prihajajočega festivala, ki bo odprl poletno dogajanje v središču prestolnice …
Festival Flow se tokrat prvič odvija v Ljubljani, kajne? Kaj lahko pričakujemo?
Zagotovo lahko pričakujemo intenziven glasbeno-kulinarično-umetniško prepleteni festival. V zadnjem času sem veliko sledila temu, kar se je dogajalo v Helsinkih, kjer imajo že bogato, desetletno tradicijo izvedbe tega festivala. Ta njihova dediščina tokrat prihaja tudi k nam, pripeljala pa bo nekaj nam morda nepredstavljivega. Težko si predstavljamo, kako je ta festival velik in pompozen, ampak mislim, da bo enostavno top.
Pa ste obiskali kdaj originalni Flow Festival v Helsinkih?
Pravzaprav ne. V resnici Finske nisem še nikdar obiskala. Sicer imam severnjaško ime, ampak pot me še nikoli ni zanesla na sever …
Ste tudi sicer ljubiteljica poletnih festivalov?
Seveda. Festivalsko življenje ti ponuja eno posebno izkušnjo. Ker pravzaprav ne greš samo na koncert, ki traja štiri ure, kjer kupiš pijačo in greš domov, ampak gre za konstanto dogajanja. V petek bomo začeli ob 17. uri, v soboto in nedeljo pa ob 15.00, torej bomo predstavili 12-urno festivalsko ponudbo na treh prizoriščih, z majhnim galerijskim barom, dvoriščem za didžeja in elektronsko glasbo ter glavnim prizoriščem z vsemi našimi najodmevnejšimi gosti. Vse pa bo seveda podkrepljeno še z dobro hrano, pup up trgovino, uličnimi umetniki … lahko bi rekla, da se nam obeta nekaj, kar se v Ljubljani še ni zgodilo.
Torej ta festival ne bo vaš edini to poletje?
(smeh). Baje grem letos še na festival Dimensions.
Gre za edinstven projekt, ki pozornosti ne namenja le glasbi, ampak tudi drugim področjem. Zakaj pa je pomembno, da se vsa ta področja na dogodku, kot je tale, povežejo v celoto?
Na to gledam kot na edinstveno priložnost za predstavitev Ljubljene v širšem kontekstu, ob tem pa ne mislim le na ulične umetnike, temveč tudi na umetnost, glasbo in naš način življenja. Jaz omenjeni festival razumem kot eno dobro platformo, na kateri lahko pokažemo, kaj zmoremo. Sploh pa, če si tukaj 12 ur, si v tem času zaželiš hrane, pijače, animacije … med nastopi bo namreč tudi nekaj manevrskega prostora za odkrivanje vseh aktivnosti, ki bodo na voljo.
Videla sem tudi, da se v sklopu festivala organizirajo različne ekskurzije po Sloveniji. Torej se promovira tudi preostala turistična ponudba, ne samo Ljubljana, kajne?
Res je. Hoteli smo predstaviti različno turistično ponudbo v Sloveniji, saj ima Ljubljana res odlično izhodišče za izlete. Zdi se mi, da Avstrijci, Nemci in Italijani niso še doživeli vse lepote, ki jo Slovenija ponuja. Sliši se klišejsko, ampak če v življenju še nisi obiskal izvira Soče, ali pa videl Bleda, te lepota dobesedno vrže na rit. Ko se sprehajam ob kristalno čisti Soči, skoraj ne morem verjeti jakosti barv, ki jih je rodila narava.
Na festivalu se bo predstavilo veliko priznanih glasbenih imen. Se katerega še posebej veselite?
Vsakega posebej. Veliko ponavljam, da se najbolj veselim skupin Metronomy in Pet Shop Boys, ki me spominjata na mladost. Sta veliko več kot le duo iz 80. in 90. in res je pohvale vredno, da še vedno migata in imata super performans, saj sta se zadnjem času modernizirala svoj vizualni nastop. Nikoli si ne bi predstavljala, da ju bom videla na odru. In seveda Róisín Murphy, ki jo obožujem že 15 let.
"Sam moraš povedati kdaj imaš dovolj"
S poletjem pred vrati in številnimi projekti, ki si jih je Ula zadala za prihodnost, pa nas je zanimalo, kako bo časovno načrtovala prihajajoče oddihe. Kot nam je povedala, si moraš v preobremenjenem urniku znati reči, kdaj imaš dovolj.
"Saj sami veste, da lahko neprestano delaš. V resnici pa se mi zdi v redu, da se znaš kdaj tudi ustaviti. Nič hudega ni, če kdaj kaj preskočiš ali pa če kakšnemu povabilu rečeš ne. Treba je zadihati, da lahko s polnimi močmi delaš naprej," je povedala Ula in dodala, da je v zgodnjem obdobju svojega dela razmišljala drugače.
"Vse sem morala narediti takoj in vse sem morala v trenutku izpeljati do konca. Mislim, da z leti začneš bolj čutiti in poslušati svoje telo, ki ti pravzaprav vedno pove, kdaj imaš dovolj. S časom v telesu nimaš več toliko energije in vidiš, da gre zelena lučka na oranžno in da bo kmalu na rdeči," še dodaja energična Ula.
Napisala Kaja Milanič
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
