Ena od vidnejših solističnih plesalk Opere in baleta SNG Maribor je zagotovo Tijuana Križman Hudernik, ki že od leta 2008 blesti v solističnih vlogah. Senzibilna plesalka na odru pušča svoj pečat, s katerim je zaznamovala številne plesne in baletne predstave, je tudi mamica čudovitemu sinčku Etianu, ki jo ves čas spremlja na njeni plesni poti.
Story: Vaša baletna pot se je začela precej pozno. Kdaj ste začutili strast do te zvrsti plesa in kakšni so bili vaši začetki?
Začelo se je z vprašanjem, kam naprej po končani osnovni šoli, in ker ne prihajam iz umetniške družine, sta bila starša prepričana, da bom ostala v Piranu in nadaljevala oz. prevzela njun butik. Jaz pa sem jima odgovorila, da bi rada plesala, saj je bila v meni nenehno prisotna skrita želja po plesu. Sprva nisem niti natančno vedela, da je to balet. Privlačila sta me oder in ples na splošno. Resno sem balet začela trenirati, ko sem bila stara 14 let.
Story: Kalili ste se tudi na akademiji gledališča La Scala v Milanu, kaj je sledilo po prihodu domov?
Štiri leta so se mi zdela premalo, zato sem po končani srednji glasbeni in baletni šoli v Mariboru nadaljevala izobraževanje v Milanu na akademiji milanske Scale, kjer sem pridobila neprecenljive izkušnje. Na srednji šoli sem spoznala svojega bodočega moža Uroša, tako da sem si želela nazaj v Maribor in začeti profesionalno pot v SNG Maribor.
Story: Leta 2008 ste postali solistka baleta SNG Maribor. Plesali ste različne vloge od Aurore v Trnuljčici, Giselle, Pepelke ... Kaj je bil za vas največji izziv? Kakšne baletne vloge terjajo največ dela?
V desetih letih se je nabralo kar nekaj glavnih odplesanih vlog, kot so princesa Aurora (Trnuljčica), sladkorna vila in Klara (Hrestač), Pas de trois (Labodje jezero), Pepelka (Pepelka), Gamzati, (Bajadera), Giselle (Giselle), mali princ (Mali Princ), Juliet (Radio and Juliet), Marie (Vojček), Lisa (Navihanka), Marina (Grk Zorba), Cécile de Volanges (Nevarna razmerja), Solvieg in Ingrid (Peer Gynt), Gulnare (Le Corsaire) ... Nastopala sem še v Quatro, Prêt-à-porter, Watching Others, Evropa danes, Arhitektura tišine, Gospodarji časa, Sladko Sweet, Carmen, Paquita, Don Kihot, Stabat Mater, Hommage à Stravinsky in v operah Lakmé, La traviata, Tosca, Moč usode, Nabucco in Madam Butterfly. Vsaka vloga je nekaj novega, drugačnega in posebnega. Bolj zahtevne so klasične predstave, ki imajo dva, tri ali štiri dejanja.
Story: Če se ne motim, ste za izjemno uspešne nastope in oblikovanje vloge Aurore prejeli nagrado Lydie Wisiak Društva baletnih umetnikov Slovenije za pomembne dosežke na področju baletne umetnosti v letu 2006. Zaupajte mi kaj o tem ...
Pravijo, da prve stvari, ki jo doživiš, ne pozabiš nikoli. Tako se je zgodilo meni z vstopom v gledališče. Kot zaposlena balerina smo začeli pripravo baleta Trnuljčica koreografa Dinka Bogdanića. Poleg drugih vlog mi je bila dodeljena tudi izjemno zahteva glavna vloga Aurore. Bil je velik izziv zame in še danes sem hvaležna gospodu Dinku, da se je odločil zame in mi dal to možnost, saj po končanem šolanju ne dobi vsaka balerina takšne priložnosti. Za oblikovanje vloge sem takrat dobila tudi nagrado Lydie Wisiak, kar sta bili zame dodatna motivacija in potrditev, da sem na pravi poti.
Story: Baletno znanje ste uspešno predstavljali tudi na številnih gostovanjih od Luksemburga, Italije, Avstrije, Hrvaške, Srbije, Singapura, ZDA, Kanade, Kolumbije, Koreje, Rusije, Brazilije do Japonske ... Kako so vas sprejeli na tako številnih odrih? Kakšne izkušnje so, ko se odpravite na gostovanja?
Da, bila sem še na Portugalskem in Finskem. (smeh) Največ smo gostovali s predstavo Radio and Juliet, ki je prava uspešnica, saj smo jo odplesali več kot stokrat na imenitnih festivalih povsod po svetu. Najlepše je, ko je publika zelo zadovoljna, in večkrat smo bili deležni stoječih ovacij. Za nas je to poseben občutek in nagrada za dobro opravljeno delo. 23. aprila smo gostovali s predstavo Peer Gynt v Alexandrinsky Theater v Sankt Peterburgu v Rusiji na prestižnem festivalu Dance Open. Maja gremo v Zagreb, julija pa s predstavo Carmen in Faun v Dubrovnik. Ker zelo rada potujem, se veselim vsakega gostovanja. Dance Open Rusija pa je bila za nas nagrada po napornih predstavah Le Corsaire.
Story: Vaša baletna kariera je zaznamovana tudi s številnimi plesnimi nagradami, kar sva že omenili. Prejeli ste številne prve nagrade, zlate plakete tako doma kot v tujini. So plesalci s tovrstnimi priznanji in pohvalami bolj cenjeni oz. iskani? Kako je s tem na plesnem področju?
Med šolanjem in tudi pozneje sem se udeležila različnih mednarodnih in državnih tekmovanj ter prejela veliko nagrad. Tekmovanja so neprecenljiva izkušnja za mlade plesalce. Nekatere nagrade so denarne, druge v obliki štipendij. Na prestižnih tekmovanjih pa je priložnost, da te kdo opazi in ponudi službo.
Story: Leta 2010 ste prejeli Tartinijevo priznanje za izjemne dosežke s področja kulture, ki so pomembno oblikovali življenje prebivalcev občine Piran. Tam ste vodili številne plesne seminarje. Še to počnete?
Lepo je prejeti priznanje rojstnega mesta Piran, saj čeprav živim v Mariboru, veliko ljudi spremlja moje delo in se pripeljejo tudi do Maribora, da si ogledajo naše predstave. Dvanajst let sem organizirala poletni plesni seminar v Piranu. Letos bo potekal od 1. do 13. avgusta v sklopu Društva baletnih umetnikov oz. Dancs-Piran. Kdor želi združiti sonce, morje in ples, je to super kombinacija.
Story: Ljudje si težko predstavljajo, koliko ur treninga je vloženih v posamezno vlogo, še posebej solistično. Kako se vi pripravljate na posamezne predstave? Koliko dela vas čaka, kako naporni so treningi?
Premiera je ponavadi najbolj stresna. Je kot sestavljanka, vsak predstavlja svoj delež - od scenografa, kostumografa, orkestra, luči, maske, pričeske do različnih rekvizitov in seveda nas plesalcev. Včasih je vaj več, včasih manj, odvisno od predstave in vloge, ki jo plešemo.
Story: V SNG Maribor je ravno potekala premiera baletne predstave Gusar v koreografiji Aivarsa Leimanisa. Vi boste zaplesali vlogo Gulnare. Nam zaupate njeno zgodbo?
Predstava Gusar je bila na našem odru prvič uprizorjena in občinstvo jo je zelo lepo sprejelo. V prvem dejanju Lankedem (trgovec sužnjev) sklene kupčijo in Gulnare preda paši Seida. Conradov namestnik in prijatelj Birbanto pa se vanjo zaljubi in ubije Lankedema. V tretjem dejanju se vse dogaja v razkošni palači paše Seida v spremstvu njegovih žena in odalisk. Le turška lepotica Gulnare mu kljubuje.
Paša zvečer sprejme goste, za katere ne ve, da so Conrad in njegovi možje v preobleki. V ugodnem trenutku padejo maske in začne se spopad. Po zmagi pirati osvobodijo sužnje, med njimi tudi Medoro in Gulnare. Gulnare ponovno sreča čednega Birbanta, toda končno srečo prepreči hudo neurje in močan vihar prevrne ladjo s celotno posadko, ki se še enkrat znajde na pragu nove pustolovščine ...
Story: Sami imate tudi čudovito družinico. Kako vas mož Uroš in sinček Etian podpirata in spremljata vašo plesno kariero?
Etian bo junija dopolnil štiri leta. Ko je bil še v trebuhu, je vse do četrtega meseca plesal in gostoval po Ameriki s predstavo Radio and Juliet. To je bila tudi njegova prva predstava (z mamico v glavni vlogi), ki jo je obiskal kot gledalec. Redno me spremlja tudi v Hrestaču, Labodjem jezeru, Peer Gyntu, Gusarju. Zadnje leto je kar pestro (imeli smo veliko novih projektov, ponovitev predstav, gostovanj). Velikokrat mi reče: "Mami, kaj spet greš plesat? Ostani z mano, saj si včeraj plesala."
Story: Pred leti ste v središču Maribora na Gosposki ulici odprli tudi trgovinico z baletnimi dodatki, copatkami, krilci. Kakšen je plesni podmladek v Mariboru? Se balet lepo razvija?
Letos maja mineva pet let od odprtja plesnega butika Tijuana na Gosposki 28. Imava veliko izbiro plesnih izdelkov in veliko zadovoljnih strank. V Sloveniji na splošno otroci radi plešejo, kar je vidno tudi v šovu Slovenija ima talent. Malo pa se jih odloča za profesionalno plesno pot, saj so pogoji in ukrepi države vedno težji.
Story: Kaj pa prosti čas? Kako ga preživite?
Prostega časa je relativno malo. Etian obožuje park, radi ustvarjamo, se igramo z ninja želvami, kuhamo, gremo v kino, karkoli, le da smo skupaj. Veselimo se poletja, saj neizmerno uživamo na morju. Letos bomo skupaj šli v Dubrovnik, pozneje pa v Piran.
Napisala: MIMA
Fotografije: Saša Novkovič, Damjan Švarc, Tiberiu Marta, arhiv SNG Maribor
