Tanjo občudujem že 15 let. Ker je med prvimi, ki je v Sloveniji začela širiti miselnost zdravega življenjskega sloga, ker je med prvimi začela obračati miselnost ljudi v smer, da smo za zdravje odgovorni sami. In nas nežno opominjala, kako veliko za zdravje lahko naredimo prav sami.
Morda prav zato, ker se tudi sama uči skozi svojo bolezen: »Takoj ko pretiravam z delom, se mi oglasi ščitnica. Po vseh zdravstvenih težavah sem ji danes hvaležna, da se tako hitro oglasi, saj mi preprosto ne dovoli, da bi šla čez svoje meje. Učim se delati, ne pa garati. Kar je bilo sprva zelo težko, saj sem odrasla v družini, kjer je delavnost visoko cenjena vrednota.«
Tudi zato, ker svoje delo ljubi, je večkrat prestopila svoje meje. Potem je prišel otrok, mož je izgubil službo. Zbolel. Ona je pregorela, zdravstvene težave so jo polagale kot domine. Dokler ni rekla stop in se dala na prvo mesto. Danes, ko sva delali intervju, je bila drugačna. Že prej sem jo spoštovala, vedno se je bilo lepo pogovarjati z njo, zdaj, ko sem v Tanji zaznala globok mir, kakršnega ne srečam pri veliko ljudeh, pa je v meni vzplamtel nov plamen upanja: 'Da se! Na lastne oči vidim, da je mogoče najti mir v sebi.'
Na moje vprašanje, od kod takšen mir, mi Tanja odgovori: »Prav to. Ne preveč dela. Čas, ki ga vzamem zase. Čeprav obožujem svoje delo in sem zelo rada tu, v telovadnici, sem se naučila, da je še pomembneje, da končam, preden me utrudi. Potem je tu še čuječnost. Zelo sem si hvaležna, da sem lani naredila tečaj, in čeprav sem bila včasih proti meditaciji, saj se mi je zdela izguba časa, zdaj meditiram vsaj dvakrat na teden. Vzbuja mi povsem nova občutenja telesa. Res sem hvaležna za to.«
Vaša zgodba Tanergija® – septembra boste praznovali 15. leto njenega obstoja – je vzniknila kdaj in kje?
»Želela sem samo delati z ljudmi. Najprej so bili otroci, nato odrasli. Želela sem jim pomagati bolje hoditi, teči, živeti brez bolečin. Spomnim se začetkov, kako zbegana sem bila. Brez izkušenj. A leta so tekla in izkušnje so se nabirale. Danes tudi slučajno ne vem vsega. Vem pa veliko več, kot sem. Kot ambasadorko zdravega načina življenja, gibanja in razmišljanja so me prej videli drugi. In danes se tudi sama čedalje bolje počutim s to nalepko, ker vem, da delam dobro, in ker vem, da lahko ljudem gibalno pomagam, če se odločijo za mojo pomoč. Pot se še gradi, čutim, da sem šele dobro začela.«
Torej je vaše poslanstvo pomagati ljudem, da bodo živeli bolj zdravo, brez bolečin ...
»Kot poslanstvo vidim in čutim to, da premaknem človeka z neke točke. Da ga motiviram in pripeljem do trenutka, ko v vsaki celici svojega telesa začuti, da mora (po)skrbeti najprej zase, in to čisto vsak dan. Tega se sproti ves čas učim tudi sama. Zagovarjam tezo, da mora biti človek, ki dela z ljudmi, čustveno in psihično stabilen, zdrav, vitalen, pozitivno naravnan. Ljudi na tej poti sprva seveda vodim skozi gibanje, to je osnova. In seveda morajo vse korake delati sami. To je dejstvo. Jaz dam samo možno smer in napotke. Vendar je za tem še mnogo drugega, kot samo fizično telo, da se spremembe na bolje zgodijo ali da se izognemo večjim telesnim težavam. Premiki ljudem niso vedno všeč. Motivacija ni vedno visoka. Ampak jaz vztrajam, da ljudje delajo na sebi – fizično, psihično, čustveno – in to vsak dan! Močno namreč verjamem, da je delo na sebi na vseh nivojih pot do boljše družbe.«
Pravite, da premiki ljudem niso vedno všeč.
»So všeč vam?« me z vprašanjem namesto odgovorom preseneti Tanja in me zraven gleda v oči. Premišljujem, ona pa me odreši odgovarjanja: »Za premike na bolje je potrebna odločitev. Odločitev pa ni nič drugega kakor ločitev od starih navad, in ko se ločimo od starih navad, naredimo prostor za nove stvari v življenju. Korake moramo delati sami, vendar lahko nekaj 'navodil' zanje dobite tudi, če se ustavite pri nas.«
Boljša družba bo, ko bomo sebe postavili na prvo mesto
»Slovenci smo narod, ki rad skrbi za druge. Tudi sama sem bila tako vzgojena. Vendar menim, da je mene povečana skrb za druge in drastično premalo skrbi zase peljala v nezdravje. Vloge, ki jih imam, so zahtevne. Zahtevajo celo mene. Ampak če sem do sebe poslušna in skrbna, gredo stvari bolj tekoče, ne pritiskam toliko sama nase. Imeti sebe najbolj rad, biti prvi na vrsti zase, zase najbolje poskrbeti je ena najtežjih nalog, ki jim sledim v zadnjem času. In se ob vsem tem počutiti dobro, in ne slabo. Pa naspana moram biti. Spanje je najmočnejše superživilo. Priporočam dovolj spanja v kosu, miru, temi in pred polnočjo.«
»Veliko eksperimentiram na svojem telesu.«
Tanji se po toliko letih dela, ki ga še vedno opravlja s strastjo, same od sebe ponujajo nove in nove vaje, ki jih ni zasledila še nikjer. »Veliko eksperimentiram na svojem telesu. Kaj mu paše. Kaj mu ne. Potem pa pridejo na papir vaje, ki jih nikjer še nisem ne videla ne delala. Ko kreiram programe, se prepustim. Zdaj za programe v septembru in oktobru že nekaj časa kapljajo ideje, ki si jih zapisujem, in ko začutim, da imam materiala dovolj, se usedem in vedno nastane zelo zanimiv program vadb.
Do zdaj smo posamezne elemente dodajali v redne pilates ure, letošnjo sezono pa smo zgodbo nadgradili in jo poimenovali Tanergija® morePilates, pripravljamo pa antistresni pilates, mobilni pilates, shaping pilates, pilates po postajah, zdravi pilates ter moj najljubši program: štirje letni časi, za piko na i pa razvijamo inovativno vadbo GroundZone, ki predstavlja evolucijo gibanja in nas vrača k osnovam – hoji po vseh štirih, primarnim oblikam gibanja, ki smo jih zaradi načina življenja in dela izgubili. Naš največji cilj je, da najmanj 50.000 Slovencem in Slovenkam pomagamo izboljšati življenje skozi Tanergija® gibanje in razmišljanje. Delamo za ljudi, in to nam je pomembno. To izžarevamo in to ljudje čutijo. In če je ljudem to pomembno, radi pridejo, še raje ostanejo. Včasih kdo poišče drugačno energijo drugje, veliko se jih vrača. Mi smo tukaj, da vas podpiramo, vi se odločite, ali vam ustrezamo.«
Besedilo: Petra Arula
Fotografije: Ivana Krešić, Toni Konrad
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
