Špela Močnik: “Največja kazen je, če moram biti pri miru”

6. 4. 2015
Deli
Špela Močnik: “Največja kazen je,  če moram biti pri miru” (foto: Helena Kermelj)
Helena Kermelj

Zadnjih pet mesecev lahko na nacionalki v oddaji Dobro jutro spremljamo tudi Špelo Močnik, ki se je znova podala v medijski svet. Pravi, da ga je pogrešala, čeprav ji je večletni odmor prišel prav. V tem času je postala mamica in preverila, kako je, če imaš službo, kjer je treba sedeti v pisarni.

Kaj kmalu je ugotovila, da je njen poklic resnično povezan z medij­skim svetom, ki ga je začela pogrešati. A čeprav dela na televiziji, je njena prva ljubezen še vedno radio, zato upa, da bo nekega dne znova sedela pred mikrofonom. Trenutno izjemno uživa v delu na televiziji, saj pravi, da se z ekipo odlično ujemajo.

Story: Tri leta medijskega odmora so za vami. Zakaj tako dolg predah?

Najprej zato, ker sem odšla v agencijo za digitalni marketing, saj sem potrebovala nov izziv. V tistem trenutku sem čutila nasičenost, kar se dela na radiu tiče in tega, da sem se veliko pojavljala v medijih. Začela sem se vrteti v krogu in čutila sem, da moram poskusiti še kaj drugega. Takrat se mi je ponudila izjemna priložnost in vedela sem, da bi se - če je ne bi sprejela - vse življenje spraševala, kaj bi bilo, če ... Sem človek več interesov in zdelo se mi je škoda, da ne bi poskusila. Nič se mi ni zamerilo v medijih in ni bilo nič narobe, samo želja po nečem novem na novem področju se mi je odprla. Pozneje sem zanosila in bila leto dni na porodniški, potem sem delala še v nekem podjetju piar in marketing ter nato prestopila nazaj. Zadnje čase sem čutila, da me znova vleče v medije, in nisem želela na vso silo vztrajati v marketingu. Zdi se mi super, da sem šla nazaj, saj v tem res uživam in delo opravljam z veseljem. Najhuje se mi zdi, da se v nedeljo zvečer sprašuješ, zakaj moraš v ponedeljek v službo, zato pri meni tega ni. Novinarsko delo mi je res pisano na kožo.

Story: Res ste šli iz ene skrajnosti v drugo. Vam je bilo takrat kaj odveč, da ste bili v službi medijev in zato tudi zvezdnica?

Ko dobiš občutek, da ne moreš več povedati nič novega, pride do zasičenosti in takrat je pravi čas, da nekaj spremeniš. Meni je bilo všeč, da sem šla v drugo okolje in videla nove stvari. Če ne bi šla, nikoli ne bi videla, kako mi je v medijih dobro delati in da še nisem rekla zadnje besede. To delo sem začela tudi pogrešati. V življenju je dobro, če se ne držiš samo ene smeri.

Story: Velik premor v medijih je lahko vseeno malo predolg. Je bil prehod kaj težji?

Tega nisem občutila, prav tako se nikoli nisem ukvarjala s tem, ali se moram 'vriniti' nazaj med srenjo. Ali pa da bi se spraševala, ali so ljudje pozabili name ... Menim, da se z delom najbolje dokažeš, in če si priden, sploh ni pomembno, ali te vmes ni bilo, ker z delom znova opozoriš nase.

Story: Nazadnje ste delali na Radiu Center, zdaj pa ste se znova 'preselili' na televizijo. Je velika razlika?

Je in ni. Televizija da drugo dimenzijo, ki je radio nima, in to je, da moraš ves čas tudi dobro izgledati. (smeh) Ampak dobro, sodobni radio, prek katerega si vpet v družbeno mrežo, ni nič kaj drugačen, saj smo imeli na koncu kamere in prenos v živo. Tudi tam je bilo pomembno, kakšen si bil, ker so te lahko poslušalci tudi gledali. Razlika je, ampak s tem se nisem nikoli ukvarjala, plavala sem s tokom in se normalno ujela. Imam izkušnje z vodenjem Kmetije, ko sem vodila dve sezoni. Bilo je veliko studia ter terenskega dela in zdi se mi, da so mi tudi tiste izkušnje prišle prav. Če ne bi bilo Kmetije, bi mi bilo zdaj veliko težje.

Story: Ste z videzom zdaj kaj bolj obremenjeni?

Ne smeš biti preveč obremenjen z vi­dezom in s tem, kakšen si. Zdi se mi veliko bolj pomembno, kaj podajaš vsebinsko, kot pa, da si oblečen v najbolj trenden plašč in imaš lepo pričesko in make-up, da si kot iz škatlice, tvoj prispevek pa je zanič. To bi se mi zdelo bolj grozno, saj je pomembno, da se posvečaš vsebini, videz pa je nekaj, kar spada zraven. Vsekakor pa je fino, da si urejen, saj smo ljudje precej vizualni in tudi radi pogledamo, če je kdo urejen.

Story: Kaj pa kamera, ki doda nekaj kilogramov?

Morda sem se nekoč s tem obremenjevala, zdaj pa sploh ne. Ko sem vodila Kmetijo, me je kdo srečal in rekel, da sem v živo videti bolj 'šlank', na televiziji pa kar 'konkretna', je bilo hecno. Takrat sem se spraševala, zakaj se vsi obregnejo na to, ampak ljudje smo taki, zelo radi sodimo, žal. Do neke mere je vsaka ženska malo obremenjena. Če bi ji bilo vseeno, kako je videti, ne vem ... tako brezbrižna je redko katera. Ni mi vseeno, a s tem nisem obremenjena.

Story: Sicer pravite, da ste zagrizena športnica in da morate biti vsaj trikrat tedensko aktivni, sicer imate slabo vest, kajne?

Že ves čas me spremlja šport. Po eni strani je dobro, da se utrudim, preznojim in nare­dim nekaj za svoje počutje. Če želiš dobro delati, sploh če sredi tedna trikrat ali štirikrat vstajaš sredi noči in dopoldne delaš, pozneje pa moraš po otroka v vrtec in peljati psa na sprehod, je nujno, da si v dobri kondiciji, če hočeš takšen tempo vzdrževati, če ne, si hitreje utrujen. Že zato se mi zdi fino, da trikrat tedensko športam, in tudi ker zaradi tega uživam. Najbolj uživam v naravi. Ob vikendu ne razmišljam o tem, kako se bom spočila, ampak kako bom šla smučat, teč na smučeh ali pa poleti smučat na vodi ali na kolo, tenis in da bom imela več časa za vse te aktivnosti. To potrebujem in ta teden, ko sem obležala z angino, mi je največja kazen, da moram biti pri miru in zaprta v stanovanju ... ni hujšega.

Story: Najbrž je imel velik vpliv na to tudi vaš partner, ki je športnik?

Oba imava rada aktivno življenje in noben dan v vikendu ne mine, ne da bi kaj aktivnega počela. (smeh) Nama je šport res sprostitev. Seveda grem rada tudi na masažo ali v savno, ker se mi zdi, da tudi to potrebujemo, ampak tudi ko grem smučat ali teč na smučeh, dobim enako mero sprostitve. To me napolni, je za dušo, in to je moj bencin.

Story: Kaj pa hčerka, je tudi živahna?

Ja, kar. S prijateljicami smo se enkrat šalile, da bi me gotovo kar užalilo, če moj otrok ne bi želel športati in bi pristal samo v glasbeni šoli ter bi vse dneve vadila klavir ... Res sem antitalent in brez posluha. Seveda, če bi se odločila, bi jo podpirala, ampak za zdaj jo zelo zanimata smučanje in vse, kar je povezano s športom, in res bi bilo super, če bi lahko te stvari zganjala pozneje skupaj z njo.

Story: Razmišljate o drugem otroku? Je ostalo samo pri njej?

Nisem bila nikoli tako, da bi rekla, no, zdaj je eden, zdaj pa sta minili dve leti in moramo narediti še enega. Mislim, da tudi za drugega začutiš, tako kot za prvega. Če pa ne, pač ne. S to številko nisem bila obremenjena in nikoli si nisem zadala, koliko otrok bi imela. Glede tega se ravnam po trenutnih občutkih.

Story: Iz kakšne družine izhajate in ali mislite, da je to kaj povezano z vašim razmišljanjem?

Sem sicer edinka, ampak sem vedno govorila, da si želim, da moj otrok ne bi bil. (smeh) Na koncu se zarečenega kruha največ poje, ampak bomo videli.

Story: Odločili ste se, da greste v oddajo Dobro jutro na RTV. Nekoč je veljala za valilnico novih talentov, vi pa ste že 'stara mačka', kar se televizije tiče. Je kaj drugače, kakšna sta trenutna ekipa in vzdušje?

Všeč mi je, ker smo vsi približno enakih let in smo mlada, energična ekipa. Med nami je super kreativna ene­rgija in v ekipi se počutim res dobro. Zdi se mi, da smo polni idej, in to se mi zdi super - da sem v delovnem okolju, kamor z veseljem pridem, tudi da se družimo ...

Story: Imate pa kar zgodnje ure. Je težko vstajati?

Ko sem začela delati pri oddaji, sem se začela zavedati, da so mi jutra očitno prav usojena, pa čeprav sem največji zaspanec. Ura mi zvoni sredi noči, kar je noro. (smeh) Ko sem bila še na fakulteti, kjer sem imela predavanja ob osmih zjutraj, mi je bila to znanstvena fantastika in tako zelo težko. Tudi ko sem začela delati na Radiu Hit, so mi vsi, ki me poznajo, rekli, da ne morejo verjeti, da bom jaz delala jutranji program. Potem sem si govorila, da bom zdržala vsaj leto dni, pa jih je bilo na koncu šest in zdaj sem zopet v jutranjem programu. (smeh) Po drugi strani pa, kolikor sem zaspanka, cenim, da se mi dan prej začne in popoldne prej konča ter nato lahko preživim kvaliteten čas z družino. Če bi delala kje drugje in hodila domov ob šestih, bi imela precej manj kvalitetnega časa z otrokom, in to mi odtehta. Zjutraj se nikoli ne vprašam, zakaj moram tako zgodaj vstati, pač delam v jutranjem program in to spada zraven. Ko enkrat to sprejmeš, je tako.

Story: Zakaj menite, da gledalci radi spremljajo oddajo Dobro jutro, in kdo je pravzaprav vaša publika?

Predvsem zaradi raznovrstnosti vsebin in menim, da je oddaja že davno prerasla okvirje tega, da naj bi bila za upokojence - daleč od tega. Ko sem bila na porodniškem dopustu, sem tudi sama veliko gledala to oddajo in na splošno poznam veliko mamic, ki nas spremljajo. Ko sem začela, sem bila presenečena, koliko mamic v mojem krogu prijateljev pravzaprav gleda Dobro jutro. Veliko mi jih je reklo, da me spremljajo in da sem jim všeč, pa sem bila presenečena, ker za nekatere vem, da so tudi v službi. Večina reče, da gledajo pred deveto uro zjutraj, torej, ko se pripravljajo na nov dan, in namesto radia prižgejo televizijo. V oddaji niso samo kuhanje in težave s prebavo, ampak toliko tem, da vsak najde nekaj zase, in to se mi zdi prednost. Traja tri ure in petnajst minut, na sporedu je vsak dan ...

Story: Kaj pa je vaša najljubša tema?

Ko imam terenske vklope, zelo rada pokrivam šport in na splošno imam rada, da so vklopi akcijski, kjer se lahko tudi sama preizkusim v veščinah. Ko je bil prispevek o drsanju, sem tudi sama poprijela za drsalke itd. To mi je pisano na kožo, sicer pa tudi kakšne zdravstvene teme ali pa kulturno družabno dogajanje. Velikokrat poskušam izhajati iz sebe in tega, kaj zanima mene, kaj bi bilo dobro predstaviti širši publiki in kaj bi mene zanimalo.

Napisala Manja Plešnar, fotografije Helena Kermelj

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju