Ko je Sonja Ravbar prvič natisnila svoje fotografije na avtorske majice, je imela v mislih, da bo s tem izstopala iz povprečja in se še bolj uveljavila kot fotografinja, življenje pa jo je vodilo v smeri oblikovanja oblačil.
Umetniško ustvarjanje imate v krvi, saj šivate izjemna oblačila, poleg tega pa ste tudi odlična fotografinja. Na katerih ustvarjalnih področjih se še počutite domače?
Nedvomno v stiku z glasbo. Ne morem reči, da imam kakšno priljubljeno zvrst, ker je to odvisno od počutja, sem pa zelo široko orientirana, kar se tiče glasbe. Poleg glasbe sem tudi zelo navezana na film, ker me vedno zanimajo kamera, fotografija in kostumografija. 'Doma' pa sem prav tako na potovanjih, ki so velik del moje duše in učenja. Videti svet in se učiti iz življenja, videti raznolikost našega planeta, različnih kultur in verovanj … Vse to je neprecenljivo! Obožujem kulinariko in vina, stik z ljudmi, pristnimi in drugačnimi. To je absolutna svoboda! Potovati. Raziskovati. Živeti.
Ste bili že od nekdaj ustvarjalni ali ste to ustvarjalnost prebudili v kakšnem posebnem življenjskem obdobju?
Izhajam iz preprostega okolja, v katerem se je vedno nekaj popravljajo, izdelovalo, ustvarjalo. Še posebej moj stari ata je bil umetnik s čopičem, doma je prav umetelno izdeloval ogromno stvari po hiši, vse dokler mu je zdravje dopuščalo. Z očetom sem od nekdaj popravljala razne avtodele kar doma in pozneje uživala z njim v tesarskih opravilih. Kot edinka sem imela voljo in željo po risanju, zato sem s svinčnikom v roki preživela svoje otroštvo in najstništvo, vendar v risanju in slikanju nisem dosegla tega, kar bi si želela. Vedno sem bila po tihem zaljubljena v kamero, torej je bilo neizbežno se izogniti fotografiji (smeh).
Potem pa ste oblikovali znamko oblačil BELO. Kako ste pravzaprav začeli šivati oblačila?
Želela sem postati vidna na drugačen način. Fotografijo sem želela približati potencialnim strankam prek enostavnih T-majic. Moj partner se ukvarja s tekstilom, zato imamo svojo šivalnico in šivilje. Torej sem dejansko imela to možnost, ki sem jo dokaj pozno izkoristila, čeprav verjamem, da ima vsaka stvar svoj pravi čas.
Kako bi svojo kolekcijo oblačil opisali danes?
Opisala bi jo kot minimalistično, skandinavsko orientirano ter privlačno in drugačno linijo, ki je namenjena vsaki ženski, ki zna iz enostavnosti narediti nekaj posebnega. Všeč mi je, da vsako leto dodam kakšen detajl več, včasih celo kak potiskan material, rdeča nit pa so enobarvni izdelki, minimalističen dizajn in predvsem sproščena in elegantna nosljivost.
Ste tudi sami taki?
Sem. Ravno to me skrbi, ker sem sama zelo monokromatska in sploh letošnja zima temelji na sivo-črnih tonih in mislim, da bi morala včasih iti tudi prek svojih okvirjev ... Ampak verjamem, da delam iz sebe in tisto, kar mi je všeč, saj za tem stojim in znam ponuditi in prodati. Barve imam zelo rada, a se najbolje počutim v temnih tonih. Poletje je zame čas za belo in barve …
Kateri pa je vaš najljubši izdelek iz lastne ponudbe?
Vsakič, ko naredim nov kroj, nov izdelek postane moj favorit (smeh). Letošnjo zimo je prav gotovo to moja siva obleka po občutku Audrey Hepburn, ona je zame kot muza elegance in estetike. Tudi 'midi' usnjeno krilo mi je fenomenalno. Sicer pa jopa s kapuco, spala bi v njej, tako jo imam rada. Saj res, zelo rada nosim pižame, zato se mi zdijo nove pižamice in negližeji res krasni izdelki, čudovito intimni in zapeljivi.
Prva oblačila ste izdelovali v beli barvi, potem ste prešli na barve, ime Belo pa ohranili …
Ker se tako lepo sliši – BELO. Pa še slovensko je. Pa lahko izgovorljivo v katerem koli jeziku. Bela je lahko tudi črna, siva, roza ... Vse je lahko.
Kaj pa je bil povod za to, da ste kolekcije začeli izdelovati v barvah?
Ker je trg pokazal zanimanje za nekaj več, za več krojev, več stika, več barvitosti, sem stopila korak naprej in začela razmišljati v barvah. Pa še ena resnica je. Težko bi v Sloveniji preživela s tako ozko belo linijo. Menim, da je trg premajhen. Morda se motim, a sem vesela, da sem nadaljevala širše.
Če se prek barv dotaknem še vaše druge ustvarjalne ljubezni – fotografije: Imate raje barvne ali črno-bele fotografije?
Vsi imajo radi črno-bele 'fotke'. Vsak mi reče črno-bele so top. Ja, so, ja. Sem mislila, da sem tudi jaz v tej 'skupini', pa sem dojela, kako me vedno znova impresionirajo barve. Da se razumemo, obožujem črno-belo fotografijo, vendar mislim, da je dobro barvno fotografijo težje narediti in da zna izraziti prav toliko čustev kot črno-bela, če ne še več. Barve so življenje. Torej, če odgovorim na vprašanje, mislim, da sem na strani barvne fotografije.
Kakšen motiv vas prevzame, da v roke vzamete fotoaparat?
Največkrat je to kakšna oseba. Rada imam ljudi. Vedno opazujem mimiko, poteze obraza, iz katerega kota je ta oseba najbolj zanimiva, kako se simpatično nos priviha ob nasmehu. Vedno iščem posebnosti na dotični osebi, kaj je lepo poudariti, kako jo fotografirati, da si bo ta oseba všeč. To mi pomeni največ, da si je človek na moji fotografiji všeč.
In kakšne trenutke, občutja, oblike najraje lovite v večnost?
Naj se sliši še tako klišejsko ... Srečo. Ljubezen. Veselje. Čustva. Iskrenost. Razigranost.
Ali iz teh ujetih trenutkov kdaj dobite navdih za izdelavo kakšnega oblačila?
Ja, zagotovo. Ker večkrat pomislim, v kaj bi oblekla kak moj ženski model, da bi bila videti še bolj čudovito. Se pa moda in fotografija tako močno prepletata, da sem prepričana, da črpam ideje iz ene in druge veje za oboje.
Od kod še jemljete navdih?
Joj, neskončna 'surfanja' po spletu za modnimi trendi – tako v fotografiji kot tekstilu – mi povzročajo že glavobole. Zadnje čase sem prav utrujena od vseh instagramov, pinterestov in ostalih socialnih medijev. Res so lahko inspiracija, hkrati pa zaviralci naše lastne kreativnosti, saj si postajamo vsi tako zelo podobni. Se mi zdi, da sploh več ne vemo, od kod dobivamo navdih … Sama obožujem skandinavsko arhitekturo in dizajn, hladne tone, geometrijske oblike in minimalizem.
Kako pa izvedete fotografiranje lastnih kolekcij? Na njih namreč pozirate kar sami!
V pomanjkanju časa mi fotografiranje kolekcije včasih predstavlja problem. Poziram sama, ker sem si vedno pri roki. Moje drage stranke pa so že večkrat poudarile, da jim je to všeč, da sem na fotografijah jaz, ker nisem manekenka ali model, daleč od perfekcionizma, pa s tem pokažem, da moji dizajni niso namenjeni le najlepšim postavam, nosljivi so predvsem resnični ženski, ki je rada lepa in nima vedno popolnih oblik in mer.
Kdo vas torej slika?
Moj partner, prijatelji ali pa kar sama z daljincem v roki. Kar je najhitreje in izvedljivo.
Kaj pa lahko pričakujemo od letošnje spomladanske kolekcije – boste s čim presenetili?
Ne povem še (smeh). Že od jeseni si želim narediti lahek dolg plašček, spet bo nastala kakšna obleka in krilo. Manj bo športnega, več pa 'street fashion' elegance. Vsem kosom bodo skupni kakovostni materiali.
Kako sicer vidite sebe kot umetniško dušo v prihodnje – boste svojo ustvarjalno energijo usmerili bolj v fotografijo ali oblikovanje oblačil, ali celo še kam drugam?
Če bi lahko od fotografije in kolekcije oblačil mirno živela, potem bi bila najsrečnejši človek na svetu. Zadnjih nekaj let resnično vlagam celo sebe v ta dva posla. Z ljubeznijo in včasih s strahom. Zdaj vem in čutim, da sem na pravi poti, in sem hvaležna vsem strankam, ki se zahvalijo in vračajo nazaj. V obeh poslih. Če to ni uspeh, potem res ne vem, kaj je. Se pa vidim kot 'lifestyle' fotografinja in kot kreatorka znamke BELO. Z obema delujem vzporedno. Če bi vam lahko pokazala, kako zelo ljubim oboje, potem bi vedeli. g
Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: Osebni arhiv
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
