Naša nacionalna televizija sodeluje na Pesmi Evrovizije od leta 1993, slovenska beseda pa se je z velikega evrovizijskega odra prvič zaslišala že daljnega leta 1966, ko je Jugoslavijo na evrovizijskem izboru predstavljala Sepetova skladba Brez besed v izvedbi Kranjčanke Berte Ambrož, ki je osvojila sedmo mesto, tako kot Darja Švajger (1995) in Nuša Derenda (2001).
V času nekdanje skupne države smo Slovenci kar nekajkrat zastopali barve Jugoslavije. Najbolj uspešni smo bili že daljnega leta 1962. Privškova popevka Ne pali svetla u sumrak, ki jo je zapela Beograjčanka Lola Novakovič v Luksemburgu, je dosegla fantastičen uspeh – delitev 4. mesta, kar je bilo za dolga leta najboljša uvrstitev bivše Jugoslavije na festivalu. Leta 1966 je Berta Ambrož osvojila odlično 7. mesto, leto dni pozneje pa je Lado Leskovar s skladbo Vse rože sveta končal na 8. mestu. Po odcepitvi je Slovenija kot samostojna država prvič nastopila leta 1993, ko so v Ljubljani potekale dodatne evrovizijske kvalifikacije.
Še vedno brez zmage
V vsej evrovizijski zgodovini Slovenija še ni osvojila težko pričakovane zmage, čeprav so zmagoslavje že občutili člani skupine Pepel in kri, ki so leta 1990 v Zagrebu (kot spremljevalna skupina) spremljali italijanskega predstavnika Tota Cotugna, ki je slavil s pesmijo Insieme. Najbolj smo se zmagi približali dvakrat, leta 1995 s pesmijo Prisluhni mi (Darja Švajger) in leta 2001 s pesmijo Energy (Nuša Derenda). Po evrovizijskem letu 2004, ko je bil najprej le en polfinalni večer, smo se v finale uvrstili šestkrat, in sicer leta 2007 (Alenka Gotar: Cvet z juga), 2011 (Maja Keuc: No One), 2014 (Tinkara Kovač: Round and Round), 2015 (Maraaya: Here For You) ter leta 2018 (Lea Sirk: Hvale, ne!) pa letos z Zalo in Gašperjem, ki sta s pesmijo Sebi osvojila 15. mesto. Kar desetkrat pa sem nam v finale ni uspelo uvrstiti.
Po letu 1995 smo bili Slovenci znani predvsem po mogočnih baladah. Z uvedbo polfinala so se naši predstavniki začeli utapljati v povprečju in niti pozornosti niso več zbujali. Izmed vseh slovenskih predstavnikov so bile Sestre leta 2002 deležne največ zanimanja medijev iz tujine. Na koncu so z legendarno skladbo Samo ljubezen pristale v zlati sredini, na 13. mestu. Leta 1994 in 2000 se Evrovizije nismo udeležili zaradi slabih rezultatov.
Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ
