Vsak prvi šolski dan je nekaj posebnega. Ta dan si zlasti otroci, ki prvič sedejo v osnovnošolske ali srednješolske klopi, še kako zapomnijo, a tudi za vse druge je to pomemben dan, saj je konec brezskrbnih poletnih počitnic ter čofotanja v morju ali s prijatelji na bazenih. Številni znani obrazi, ki jih danes spremljamo tako na televiziji ali na glasbenih odrih, imajo na ta nepozaben dan, ko so prvič prestopili šolski prag, lepe spomine, spet drugi pa ne ravno, sploh če med njimi in učiteljicami – mimogrede, včasih smo jim rekli tovarišice –, ni bilo tiste prave kemije.

Erika Žnidaršič

"Prvega šolskega dne se spominjam z mešanimi občutki. Seveda je bilo veliko radovednosti, a ker smo se tik pred mojim vstopom v šolo preselili v Ribnico in sem prišla v povsem novo okolje, je bil prvi šolski dan zame tudi precej stresen. Nikogar nisem poznala, nisem imela prijateljev iz vrtca, vse je bilo novo. Pa še nekaj je, takrat nihče ni posvečal veliko pozornosti temu pomembnemu mejniku. Danes je povsem drugače, tako starši kot učitelji se zelo trudijo, da bi prvi šolski dan ostal v čim lepšem spominu," nam je zaupala televizijska voditeljica na TV Slovenija Erika Žnidaršič.

Nuška Drašček

"Spomnim se, da me je bilo malo strah, nekako se mi je zdelo, da je to pa zdaj nekaj velikega ... Bili smo v telovadnici OŠ Jurija Dalmatina Krško, ogromno nas je bilo; tam so nas razdelili po razredih – jaz sem prišla v 1. c k super učiteljici! Ko se je začel pouk, sem se kar hitro spoprijateljila z novo izkušnjo. Spomnim se svoje šolske torbe, taka krasno barvita je bila, mavrična. No, po končanem prvem razredu pa smo se preselili v Radeče, tako da sem v 2. razredu v bistvu še enkrat imela prvi šolski dan. Ta je bil malce težji, ker nisem poznala toliko otrok, ampak tudi to človek prebrodi!" je povedala vrhunska glasbenica Nuška Drašček.

Andrej Hofer

"Do prvega razreda, do vstopa skozi šolska vrata, sem bil nemogoč otrok. Tako pravi mama. Povsod me je bilo polno, bil sem zraven pri vseh vragolijah na vasi. V osnovno šolo sem hodil v Šmartnem ob Paki. Spomnim se učiteljice Vide, spomnim se tudi, da smo prvi šolski dan dobili torto in majhne tovornjake, s katerimi smo se igrali na parketu. Pripeljala me je mama, ki je na šoli delala kot socialna delavka. Učitelji se spomnijo tudi, da sem v škornjih z visoko peto (prej omenjene učiteljice iz prvega razreda) 'paradiral' po šolskem hodniku. Pozneje, čez leto, sem se menda umiril. Toliko o začetkih. Pozneje sem bil predsednik pionirske organizacije in zelo aktiven v otroški gledališki skupini Gledališča pod kozolcem. Nastopal sem na vseh proslavah. Nekoč sem celo pobegnil z odra, ker sem pozabil besedilo," je svojo šolsko in predvsem zelo navihano zgodbo delil televizijski voditelj na TV Slovenija Andrej Hofer (na fotografiji, ko so imeli v prvem razredu posamično šolsko slikanje).

Jasmina Kandorfer

"Spomnim se, da mi je bilo precej smešno, saj sem pričakovala neko večjo prelomnico, pa vendarle zame ni bila. Prav tako se spomnim, da smo morali preskočiti kolebnico, kar nas je 'povedlo' v šolski svet, in preskočila sem jo pogumno, samozavestno in polna pričakovanj! Rada sem se učila in najraje sem imela knjige. Bila sem prva v razredu, ki sem prebrala knjigo, in že takrat se je očitno kazalo, da bom nekoč tudi sama pisala knjige. In da, hvala za tole vprašanje, ob priložnosti si prav želim spet pogledati svojo učilnico 1. razreda. Takrat se mi je zdela tako velika," se šolskih dni spominja voditeljica oddaje Klepet ob kavi na TV 3 Jasmina Kandorfer.

Natalija Verboten

"Starejši sin Max je navdušen, da se bo začela šola, ker pravi, da že pogreša sošolce, zdaj gre v tretji razred. Mlajši Oskar pa si tudi želi v vrtec – lani septembra je šel prvič in je zjutraj, ko sem mu dala poljubček in sva se v igralnici poslovila, sicer malo jokal, a je jok hitro minil in čez nekaj minut je že ves zadovoljen sedel za mizo in v novem okolju z novimi ljudmi navdušeno pozajtrkoval, so mi povedale vzgojiteljice ... meni pa takoj, ko sem prišla ponj, zavriskal: "Mami, supel je u votcu!" Priljubljena glasbenica ima na svoj prvi razred ne ravno prijetne spomine, sploh zaradi razredničarke, ki jih je prevzela zadnje leto pred upokojitvijo, saj jih je – tako Natalija – že drugi šolski dan začela nadirati, pretepati s šibo, metati krede v obraz ... sploh otroci s podeželja so bili na udaru. "Vsako jutro, preden sem šla v šolo, sem bruhala od strahu, starša sta me morala spremljati do vrat razreda, komaj sem dočakala konec šolskega leta in bila sem presrečna, ko sem zadnjih 14 dni v 1. razredu zbolela za vodenimi kozami in mi nikoli več ni bilo treba srečati te grozne učiteljice. Vsa druga leta v šoli imam v lepem spominu," je še dodala pevka.

Filip Kržišnik

"Zame je bil preskok iz vrtca v šolo velik korak. Tako in tako smo takrat živeli na Gorenjskem in se vsak dan vozili v vrtec v Ljubljano, pa vseeno je šola pomenila nekaj več. Neko veliko obveznost in breme. Rumena rutka, prevelik kvadratast rumen nahrbtnik in tona učbenikov. Spomnim se veselja ob nakupovanju zvezkov, vstavljanja v zaščitne plastične ovitke, lepljenja nalepk z imenom in podobnih malenkosti ter tistega velikega šoka, ko se ti okolje kar nenadoma gromozansko poveča. Skorajda primerljivo dogodivščini Harryja Potterja in njegovemu prvemu šolskemu dnevu oziroma vsaj tako se mi je zdelo. Sicer pa spoznavanje novih obrazov, druženje v podaljšanem bivanju ter reševanje kupa domačih nalog, sami pozitivni spomini na Osnovno šolo Trnovo," je svoje misli na šolske dni strnil vrhunski akrobat Filip Kržišnik, ki je še dodal, da je zanimivo, kako vse hitro poteka, saj se mu vse skupaj zdi oddaljeno le nekaj let.

Tanja Zajc Zupan

"V 1. razred Osnovne šole Josipa Broza Tita v Domžalah (danes OŠ Rodica) sem vstopila leta 1978. Bila sem najmlajša v razredu, takrat so rekli, da sem pogojnik. Na prvi šolski dan me je v šolo pospremila mami Nada, ki me je za to priložnost še posebej lepo oblekla. Pešpot se mi je zdela kar dolga, sem jo pa že poznala, saj sem pred tem dvakrat na teden hodila v malo šolo. Na ramah sem nosila veliko rdečo torbo, na kateri so bili narisani prometni znaki. Zdelo se mi je zelo fino, da sem dobila nove zvezke, barvice in svinčnike. Še vedno pa hranim prvo šolsko berilo, ki mi je še danes najlepši učbenik od vseh mojih šolskih let. V šoli so nas toplo sprejeli, nagovoril nas je prijazen ravnatelj Daniel Potočan, zapel nam je pevski zbor. Ne bom pozabila, da so nas pogostili s čokoladno tortico in sokom. Da bi nas na cesti bolje prepoznali, smo za okrog vratu dobili rumene rutke. To je tudi pomenilo, da smo bili sprejeti med cicibane. Najbolj pa sem se razveselila učiteljice Valentine Sokler, ki nam je bila kot nadomestna mama. Bila je prijazna, sočutna, mila in lepa. Nanjo sem se zelo navezala in se je še zdaj spominjam kot pomembne osebe v svojem življenju. Sicer pa je bil prvi šolski dan velika prelomnica ... Ko pogledam nazaj, ne odobravam, da sem v šolo vstopila leto prezgodaj, saj sem morala biti zelo pridna, da sem lovila svoje vrstnike. S tem hočem reči, da je bilo njim mnogo lažje, saj so bili leto starejši in zrelejši. Lahko pa se pohvalim, da sem bila na nižji stopnji odličnjakinja, v tretjem razredu celo najboljša učenka," je svojo šolsko zgodbo (kot tudi fotografiji iz tega obdobja) z nami delila priljubljena citrarica Tanja Zajc Zupan.

Karin Sabadin

"Moj prvi šolski dan najbolje opiše beseda novo. Spomnim se, da je vse poletje, pa tudi že prej, vladalo prav posebno vzdušje, saj so že nekaj let gradili novo šolo. Vznemirjenje je bilo zato toliko večje, vsi po vrsti smo veselili novih prostorov, šolskih klopi, telovadnice in igral. Spomnim se, da sem večkrat pomislila, kako srečni smo, da lahko prestopimo prag novih prostorov. Bil je prijeten sončen dan, zbrali smo se na dvorišču pred šolo, kjer je bil krajši sprejem, in potem se je začelo zares. Sprejela nas je nadvse nežna učiteljica, še danes lahko prikličem zven njenega prijaznega glasu in vidim njen nasmeh. Generacije pred menoj pa sta poučevala pesnik Tomaž Šalamun, pisatelj Marjan Tomšič, tudi danes se šola odpira navzven s številnimi projekti. Najlepši spomini pa so verjetno vezani na odmore, ko smo se brezskrbno igrali in podili po okolici, ki je še vedno obdana z naravo," je pojasnila simpatična televizijska voditeljica jutranjega programa na nacionalni televiziji Karin Sabadin. 

Vanja Kuštrin

"Prvi razred osnovne šole sem pričakala vesela, saj sem se zavedala, da je to prvi samostojni korak v življenju. Zjutraj sem se prebudila, mami me je lepo uredila, mi spletla kitko, mi pripravila dober zajtrk in skupaj z očetom sta me pospremila v šolo. Pred šolo je bilo veliko neznanih obrazov, bilo je veselo, razigrano in glasno, a v sebi sem čutila nemir, saj nisem nikogar poznala, spraševala sem se, katera bo moja prijateljica, s katero bova skupaj sedeli v šolskih klopeh, kakšna bo moja prva učiteljica. Prvošolčki smo si na prvi šolski dan ogledali igrico Muca copatarica, dan mi je polepšal kratek kulturni program, v razredu nas je prijazna učiteljica pozdravila s tortico in nam okoli vratu zavezala rumeno rutico. Kmalu sem v ustvarjalni delavnici spoznala prijateljico, s katero sva skupaj sedeli in sva še danes zelo dobri prijateljici," nam je zaupala prikupna glasbenica Vanja Kuštrin.

Andraž Zupančič

"Spomnim se, da je bilo sončno in toplo jutro na začetku septembra 1976, v šolo pa sem šel z očetom in sosedo, nekdanjo novinarko Špelo Predan, s katero sva bila potem sošolca. Prvi razred sem obiskoval v stari šoli v Zalogu, ker v novi ni bilo dovolj prostora, tako da se najbolj spomnim te stare stavbe z značilnim vonjem. Največjo težavo pa sem imel, da bi si zapomnil, kateri sedež je moj. Ko sem le dojel, da sedim nasproti 'bele table', je bila moja naslednja naloga, da sem počasi razumel, da sem med poukom ne smem sprehajati po razredu. Učiteljica Ivanka Gaberšček pa je pozneje povedala, da me je pustila, da sam dojamem, kaj je dovoljeno in kaj ne. In sem dojel, precej hitro, sploh pozneje, v višjih razredih, bili smo že v novi šoli, v stari pa je bilo tako imenovano podaljšano bivanje. Še danes bi znal poiskati razred in svoje mesto na prvi šolski dan,« pravi Andraž Zupančič, komentator formule 1 na TV 3.

Regina

"Moj prvi šolski dan je bil zame prava nočna oziroma dnevna mora. Ker je bila moja mama doma, nisem hodila v vrtec, igrala sem se le s sosedovimi otroki, stika z drugimi nisem imela. Pravzaprav nisem bila vajena veliko otrok. Zato je bilo to zame resnično nekaj popolnoma novega. Poleg tega sem se neverjetno oklepala mame. Že sama misel, da bom morala od doma in biti nekje, kjer je ni, je bila zame grozljivka. Še zelo dobro se spomnim, kaj sem imela oblečeno – vse po zadnji modi. Mama mi je dala sešiti temno modro krilo in bolero, na katerem so bila rdeča sidra, pa lakasti čevlji in bela bluzica ter bele dokolenke. Vse je bilo fino, dokler nismo stopili v šolo, kjer je bila neopisljiva gneča. Nato so nas klicali po imenu in priimku in nam povedali, v kateri razred moramo. V meni je vse kričalo in želela sem si samo pobegniti. Takoj zatem naslednji šok. Moja prijateljica, ki je bila tudi moja soseda, ni bila z mano v razredu in niti pomisliti si nisem upala, da bi prosila, da bi me prestavili v njen razred, saj sem bila preveč preplašena, da bi sploh kaj povedala. Prestavili smo se v razred, kjer nas je bilo 31 otrok in še starši zraven ... Razred je kar pokal po šivih, zraka mi je zmanjkovalo in imela sem občutek, da bom omedlela. Učiteljica je govorila in govorila, jaz pa nisem slišala niti besede ... kot da se mi to ne dogaja. Opazovala sem otroke, ki mi niso bili všeč, potem pa sem zagledala neko mamico, ki si je ves čas brisala oči in nos, in bila sem prepričana, da joče. Zdaj vem, da je bila prehlajena, ampak takrat sem si mislila, da je tudi njej tako hudo kot meni.

In ko je učiteljica začela pripovedovati o popoldanskem varstvu in kosilu, je pri meni počilo do konca! Kakšno varstvo, kakšno kosilo neki, mar bom ostala tukaj ves dan in me ne bo več domov? Zato tista mamica joče ... seveda ji je hudo, ker ne bo več videla svoje punčke, tako kot jaz ne bom več svoje mame, uuuuaaaaaaaaaaaaa, sem naglas zajokala in solze so mi kar lile po obrazu vse do tistih rdečih sider na krilu. Nočem v šolo! Mama me je komaj potolažila in mi vse razložila, da bom z doma le nekaj ur in da ne bom tam na kosilu in do popoldneva. Res da sem se pomirila, ampak žalostna in zagrenjena sem pa še kar ostala, in to me je spremljalo še kar nekaj časa," je o svoji težki in nepozabni izkušnji iz šole strnila pevka Regina.

Besedilo: Alesh Maatko // Fotografije: Primož Predalič, Igor Zaplatil, Mediaspeed, Adrijan Pregelj, Goran Antley, Saša Kapetanovič, osebni albumi

13. september 2018 Trači › Domači trači foto: Helena Kermelj
Lady

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Lady

Naročite se na revijo Lady:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Jana

3-mesečna naročnina (7 izvodov)

Cena s popustom: 14,88 €

REDNA CENA: 17,50 €

NAROČITE ZDAJ

Jana

Letna naročnina (26 izvodov)

Cena s popustom: 48,75 €

REDNA CENA: 65,00 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri