Saša Pavlin Stošić: “Vsi igramo vsak dan”

Vse, kar igralec doživi, je osnova za njegovo igralsko izražanje, ob katerem se uči varovati pred močnimi čutečimi stanji, ki jih podoživlja pri delu. Zdi se, da Saša Pavlin Stošić v večje izzive zagrize še z večjim veseljem - tokrat v za odtenek drugačnega.

"Ko sem bila mlajša, sem premišljevala o tem, da bi si zaradi težavnosti izgovarjave svojega nadela umetniški priimek," mi je dejala priljubljena igralka, ki je že kot najstnica večino svoje žepnine, predvsem pa vsak trenutek prostega časa, izkoristila za obisk gledališča. Danes ostaja zvesta priimku in koreninam ter tej strasti, k uresničitvi katere jo vodijo vestnost, predanost in pogum.

Story: Saša, kakšna je bila izkušnja snemanja v živalskem vrtu? Že ko smo vas seznanili z idejo, ste bili navdušeni, zaupali pa ste mi, da si niste predstavljali, da bo tako vznemirljivo.

Biti v stiku s tako mogočno živaljo, kot je slon, je vsekakor nepozabno. S slonico Gango sva na veliko presenečenje njenega oskrbnika izjemno hitro vzpostavili zaupanje. Na koncu najinega druženja me je oprhala s peskom, kar naj bi bila prijateljska gesta.

Story: Uspešno sta sklenili prijateljske vezi. Ste se sicer zlahka navadili na uspehe, ki ste jih do zdaj poželi?

Uspeh je najlepša potrditev predanega in vestnega dela, vendar me nikoli ne pušča v stanju mirovanja. Postavlja mi vedno nove izzive, tako da se ga v resnici ne morem navaditi. Res pa sem se morala navaditi medijske izpostavljenosti, ki je prišla z uspehom nadaljevanke Usodno vino, in se spotoma marsičesa naučila.

Odlični ameriški krofi iz kislega testa: preprosta sladica, ki navduši

Story: So bile sanje tako velike že v otroštvu? Če se ne motim, ste se umetnosti naužili že zgodaj, v Parizu, kjer je vaš očim, snemalec, dobil delo in stanovanje na Montmartru.

Da. Že kot otrok sem imela velike sanje, trma mi ni tuja, in kot je rekel znameniti Walt Disney: "Vse naše sanje se lahko uresničijo, če le imamo pogum slediti jim."

Story: Pravijo, da igralci radi črpajo navdih iz močnih čutnih, celo negativnih situacij. So te vzrok tudi za vaše viharjenje možganov?

Moje ustvarjanje je neposredno povezano z življenjskimi izkušnjami - čutnimi in čustvenimi. Vse, kar sem doživela, je nekakšna osnova za moje igralsko izražanje. Naučiti pa sem se morala zavarovati se pred močnimi ali negativnimi stanji, ki jih pri svojem delu podoživljam.

Story: Imate občutek, da morate velikokrat igrati tudi v zasebnem življenju?

Vsi igramo vsak dan, ves čas, ne da bi se tega zavedali. Zdaj si mama, žena, pesnica, novinarka, intervjuvanka, sin, brat, profesor, prijatelj in tako naprej. Neprestano podzavestno prehajamo skozi vse te vloge. Izjemni igralci smo. (smeh) Zavedno pa v zasebnem življenju ne želim in menim, da ne stopam v druge čevlje. To bi pomenilo, da bi načrtno manipulirala z ljudmi okrog sebe, kar pa mi je najbolj mrzko.

Story: Kot igralka živite s tem, da se morate znati preleviti tako v različne kostume kot druge jaze. Kako doživljate ta proces?

Vedno se zabavam, ko se moje predstave o vlogi združijo s predstavami kostumografa. Nikoli se ne zgodi, da bi se predstave popolnoma skladale, to pa pripomore k odpiranju novih zornih kotov pri ustvarjanju vloge.

Story: Kateri kos oblačila pa vas po vašem mnenju najbolj izpopolni?

Moja koža. (smeh)

Story: Radi z barvnimi oblačili poudarjate svojo živahnost, energičnost?

Sicer mojo garderobo sestavljajo pretežno črni in beli kosi, si pa za posebne priložnosti nadenem tudi barve, in če sem odkrita, je rdeča tista, ki mi najbolj pristaja.

Story: Je tako obarvan tudi vaš značaj?

Morda pa res. (smeh)

Story: Česa pa ne manjka v vaši garderobi?

Veliko udobnih oblačil za vsak dan.

Story: Težko je kljubovati modnim trendom, ko so trgovine založene s tem, kar je v danem trenutku priljubljeno. Vam to uspeva ali se raje predajate toku?

Menim, da res ne počnem ne enega ne drugega. Enostavno poskušam slediti svojemu notranjemu občutku, ki mi narekuje, ali želim obleči elegantno obleko ali preprosto kombinacijo džinsa in razvlečenega puloverja.