Samuel Lucas: ''V življenju sem tolikokrat začel z nule ...''

27. 3. 2019 | Vir: Nova
Deli
"Še danes nekateri ne vedo, 
kdo sem. Veliko igramo na 
zasebnih koncertih, sicer tudi 
na javnih prireditvah, a 
upam, da bom po albumu 
imel priložnost se pokazati v 
vsakem mestu v Sloveniji. 
Zgolj za promocijo, da se 
predstavim Slovencem." (foto: Helena Kermelj)
Helena Kermelj

Glasbenik Samuel Lucas je nedavno v studiu zaključil svoj novi album. 

Prav zato je bil še toliko bolj zaposlen, zaradi vseh obveznosti pa je trpel tudi njegov spanec. Na začetku leta je Samuel dopolnil 48 let, zato se tudi ob najinem pogovoru nisva morala izogniti dejstvu, da je prešel v srednja leta, ki za marsikaterega moškega veljajo kot krizno obdobje. A glasbenik teh kritičnih let niti najmanj ne občuti. “Končno sem polnoleten,” mi je zagotovil v smehu in nadaljeval: “Moški odrastemo pozneje kot ženske. To brez zadržkov povem. Moški se moramo s tem sprijazniti. A kljub temu moraš obdržati otroka v sebi. Jaz se vedno rad šalim, tako vsi vedo, da sem 48-letnik, ki ni zatežen, ampak oddaja pozitivnost.”

Prav tako ga nič kaj ne mikajo hitri športni avtomobili, za katere stereotipsko velja, da se radi znajdejo na seznamu petdesetletnikov. Samuel se spogleduje s prav nasprotnim. “Ne maram nizkih avtomobilov. Z leti je precej bolj enostavno sesti v višji avto. Če sediš nizko, si morda faca, a se komaj spraviš v avto. Zdaj imam kombi, morda že malo previsoko, a je precej lažje. Rad imam športne avtomobile, a jih nikoli ne bi imel. Sem športnik, a nisem ljubitelj norenja. Sem zelo kulturen voznik,” se pohvali.

Tujina

Zadnjih deset let ustvarja v Sloveniji, pred tem pa je dolgo kruh služil v tujini, na Švedskem in Finskem. Na severu se je oblikoval kot glasbenik in pevec. Veseli ga tudi, da je vse znanje iz tujine lahko oblikoval avtorsko. V tujini je pridobil veliko izkušenj, marsičesa pa se je naučil tudi po vrnitvi v Slovenijo.

“Po pravici povedano sem upal, da mi bo prej uspelo. A verjetno sem potreboval čas. Človek verjetno potrebuje čas, da odraste v vsem, kar počne. Iz leta v leto se učimo. Nihče ne zna vsega. Veliko sem se naučil tudi, ko sem se vrnil v Slovenijo. Takrat sem spoznal, kaj je ljudem všeč. Dotlej sem vedno razmišljal le, kaj je všeč meni. Sebe sem našel v glasbi, ki jo lahko ponujam tudi drugim,” nam zaupa. Predvsem se mu zdi, da je v Sloveniji treba bolj 'gristi' za uspeh. V tujini je bil namreč ves čas del odličnih bendov, ki so se odločno prodajali.

“Ni se mi bilo treba toliko dokazovati kot doma. Tam so me že poznali, vedeli so, kaj lahko pričakujejo. V tujini sem v 16 letih igral v treh odličnih bendih. Bili smo predskupine številnim znanim glasbenikom,” razloži Samuel in doda, da se je stanje po prihodu domov povsem spremenilo.

“Ko pa sem prišel domov, sem začel iz nule. Nisem bil kaj dosti poznan, nihče ni vedel, kdo sem. Vzel sem kitaro in se podal po klubih, lokalih, da sem nekje začel. A v življenju sem tolikokrat začel z nule, da mi na koncu ni bilo več težko. Potrpel sem, saj mi je veliko pomenilo, da lahko nastopam v Sloveniji. Še danes nekateri ne vedo, kdo sem. Veliko igramo na zasebnih koncertih, sicer tudi na javnih prireditvah, a upam, da bom po albumu imel priložnost se pokazati v vsakem mestu v Sloveniji. Zgolj za promocijo, da se predstavim Slovencem.”

O hčerkah

Kljub težkim začetkom pred desetletjem, ko se je ponovno moral dokazati na slovenski sceni, pa misel na to, da bi ostal v tujini, nikoli ni prišla v poštev. Doma, v Sloveniji, sta ga čakali hčerki Dajana in Arijana, ki ju je ves čas ustvarjanja v tujini močno pogrešal, zato je izkoristil vsak prost trenutek za obisk domače Primorske.

“V glavi sem imel le svoji dve hčerki. Vedel sem, da bi moral biti doma. A moral sem delati. Tudi za njiju. Potreboval sem nekaj časa, da sem potegnil črto. Težko je prekiniti nekaj tako kakovostnega, a želel sem biti z otroki. Ni mi bilo žal, saj sem v njuni družbi resnično užival. V življenju nikoli nisem bil poraženec, vedno sem grizel, da sem si izboril svoje mesto. Nisem si predstavljal, da se vrnem v strežbo. Želel sem ljudem podariti svojo glasbo in vesel sem, da se je izšlo, kot se je. Če bi se vrnil pozneje, bi bil prestar, da bi začel znova,” priznava danes.

Na svojih nastopih je že zlezel pod kožo tudi številnim slovenskih poslušalcem, zdaj pa je pripravil tudi novo glasbeno poslastico - novi album. Na njem je predstavil tudi duet s hčerko Arijano, za katerega pravi, da je še prav posebej čustven. V njem se je namreč opravičil za vsa leta odsotnosti, za čas, ki ga ni mogel preživeti s hčerkama.

Po očetovih stopnijah tudi nezakonska hči

Samuel na novem albumu Sebe dajem, ki bo izšel 12. aprila, predstavlja tudi čustven duet s hčerko Arijano, z glasbenimi vodami pa se spogleduje tudi Samuelova nezakonska hči Nathalie, ki z mamo živi na Finskem. Samuel je zanjo izvedel šele, ko ji je bilo štiri leta, od takrat pa se je na vso moč trudil, da bi z njo stopil v stik. Sprva je bila novica zanj seveda velik šok. Po dolgotrajnem, dveletnem dopisovanju z njeno mamo mu je v Helsinkih le uspelo spoznati simpatično Nathalie. Dekle je oktobra tudi obiskalo Slovenijo, skupaj s Samuelom in njegovo družino je raziskovala lepote državice na sončni strani Alp.

“Vesel sem, ponosen sem nanjo. Običajno se vidiva vsaj enkrat ali dvakrat letno, sicer pa se slišiva in dopisujeva. Zanima me, kaj se ji dogaja v življenju. Sicer sem zanjo Samuel, kar je povsem razumljivo, saj se zaradi tolikšne razdalje nisva resnično zbližala,” pojasni Samuel. Njena mama ni želela slišati o preživnini, kljub temu pa hčerki na Finsko pošilja denar. Tudi Nathalie je zaplavala v glasbene vode, je nadarjena pevka, odlično pa igra tudi na akustično kitaro. “Najprej mi svojih posnetkov ni upala pokazati. Danes pa to stori brez zadržkov,” ponosno pove glasbenik.

Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Helena Kermelj

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord