Po dobrih dveh desetletjih se je v Planici na simboličen način od smučarskih skokov poslovil Robert Kranjec.
Slovenski orel je bil dolgo sinonim za skakalnice, po koncu športne poti pa se že spogleduje z različnimi možnostmi, ne izključuje niti trenerstva. “Ponosen sem na svojo kariero,” je na vlaku, ki je skakalce popeljal v Planico, zatrdil Robert Kranjec, ki ima za ponos veliko razlogov. Ne le dosežki, ki jih je nanizal v teh dveh desetletjih, njegovo ime bo za vse večne čase z zlatimi črkami vpisano v slovenske smučarske skoke. Svoj prvenec v svetovnem pokalu je dočakal marca 1998 v Trondheimu, vse od takrat pa je 27-krat stal na odru za zmagovalce, od tega sedemkrat na najvišji stopnički.
S sobotnim skokom se je tako leteči Kranjec poslovil od dolgoletne kariere, z zastavico pa mu je zamahnila kar hčerka Pika, ki se je razveselila novice, da bo očka pogosteje doma. “Družina je bila ob novici vesela, Špela me je podprla, Pika pa je bil srečna, ker bom več doma,” je povedal Robi, ki se je za slovo odločil že januarja. Po koncu športne poti bo imel več časa za svoji dve dekleti pa tudi za kolesarjenje. Kot je priznal, se je takoj po Planici odpravil na kolo, v njegovi garaži namreč počivata tako 'specialka' kot tudi gorsko kolo.
Frizer ne bo nikoli več!
Seveda se skakalec ni mogel izogniti niti vprašanjem o prihodnosti, kot pa je priznal, pravega odgovora za to še nima. “Odprt sem za vse. Bom videl, kaj vse se mi bo ponudilo,” pove Robi, a hitro zavrne kakršnokoli možnost, da bi končal s škarjami v rokah. Po izobrazbi je namreč frizer, vendar se ob misli na to, da bi se po koncu športne poti preselil v frizerski salon, le široko nasmehne in odkima.
Besedilo: Nika Arsovski // Fotografije: Goran Antley, Jan Pirnat, Vid Ponikvar
