Reli dirkač Tim Novak: “Pomembno je imeti glavo na mestu”

7. 9. 2018 | Vir: Lady
Deli
Reli dirkač Tim Novak: “Pomembno je imeti glavo na mestu” (foto: Uroš Modlic)
Uroš Modlic

Pred gorsko hitrostno dirko v Lučinah se nam je ponudila odlična priložnost, da se z reli dirkačem Timom Novakom zapeljemo po progi. Seveda smo jo izkoristili. Prepustili smo se hitrosti in zaviranju, ob koncu dirke pa prijetno pokramljali z dirkačem v opel adamu, ki že šest let tekmuje v tem reliju, za volanom avtomobila pa se je prvič znašel že pri 14 letih.

Če se ne motim, ste pred dirkanjem igrali košarko. Kdaj se je v vas porodila želja po dirkanju?

Moja prva dirka, ki sem si jo ogledal, je bila Saturnus leta 2004. Z bratom pa sva že prej igrala dirkaške igrice in spremljala Formulo 1 pa tudi druge avtomobilske dirke. Skupaj smo se odločili, da obiščemo eno izmed dirk, in vse skupaj je postalo še bolj zanimivo. Nekaj časa smo hodili po dirkah, ko sva bila dovolj stara, pa sva oba začela dirkati. Sprva sem bil gledalec, s treningi in vožnjami pa sem se naučil. Ko sem dopolnil 18 let, sem odvozil svoj prvi reli.

Kdaj pa ste zaplavali v profesionalne vode?

Na začetku sem vozil za zabavo, brez načrtov za prihodnost. Že drugo leto za volanom sem postal mladinski državni prvak, potem pa sem se izkazal še na nekaj dirkah v tujini. Največji preskok je prineslo leto 2014, ko me je naša zveza poslala na izbor FIA. Ta poteka na vseh celinah, zmagovalci pa si prislužijo vstopnico v elitno šolo za dirkače. Bil sem izbran med dvanajsterico fantov, ki si je prislužila to izkušnjo. Na šolanju so nas učili o fizični in psihični pripravi, ekipnem delu ... Vsebovalo pa je tudi dinamično vožnjo in tehnike. To me je povsem posrkalo. Spoznal sem metode in analize pred dirko in po njej. Napredek je bil očiten tudi v rezultatih in relija sem se lotil po profesionalni plati.

Se vam zdi, da je reli v Sloveniji premalo cenjen in finančno podprt?

To je velika težava. Državno prvenstvo v Sloveniji je mogoče izpeljati, saj stane nekaj deset tisoč evrov na sezono. Mladinsko evropsko prvenstvo pa je že precej večji zalogaj za denarnico. Takšnega sponzorskega denarja na žalost ni. Imam srečo, da me podpira družina. Težava je, da moraš, če želiš kaj doseči, sprva nekaj sezon dirkati na lastne stroške. Če si državni prvak, to še ne pomeni, da se boš udeležil tudi evropskega prvenstva. Za to so potrebne finance.

Kje se skriva težava, v majhnosti? Slabi prepoznavnosti športa?

Največjo težavo vidim v pomanjkanju zgodovine. Italija ima dolgoletno dirkaško zgodovino, vse skupaj se je začelo že s prvim avtomobilom. Prav tako v Franciji. Pri nas pa dirkanje ni tako prepoznavno. Pa tudi majhni smo. Na koncu je vse vprašanje trženja, denarja.

Kdaj pa ste se odločili, da želite to početi do konca življenja?

Mislim, da kmalu po prvi dirki. Dirkanje je užitek. Meni ni najpomembnejši rezultat. Na koncu dirkam zase, za užitek. Ko bom enkrat nehal uživati, se bo moja pot končala. Dokler bom užival, pa se bom maksimalno potrudil, da traja. Marsikdo misli, da je reli le dirka, vendar je zadaj še veliko več. Ogromno priprav, dela, zbiranje sponzorjev ... Veliko dela! Dirkanje je le pika na i.

Ste študent fakultete za strojništvo. Izobrazba tako nikoli ni bila pod vprašajem?

Ne, nikoli. Končal sem prvi letnik magisterija. V reliju ni prihodnosti, kot bi si morda želel. Sicer sem obiskoval ekonomsko gimnazijo, vendar po koncu nisem bil prepričan, kaj bi želel študirati. Ekonomija? FDV? Tako mi je oče predlagal strojništvo. Matematika mi je šla dobro od rok, v šoli sem dobival odlične ocene. Zakaj pa ne!? Bil sem brez idej. Moj oče je metalurg, ko sem spoznal njegovo delo, sem ugotovil, da nima nobene zveze s tem, kar je študiral.

Vam strojništvo pride prav pri reliju?

Ne prav dosti. Avto pripravljajo mehaniki, če gre kaj narobe, tako in tako ne morem naprej. Kakšne malenkosti že poznam, vendar pa je to bolj posledica let, ki sem jih preživel na dirkah in ob avtomobilih. Pri študiju se naučiš predvsem reda in discipline.

Kdo je po vašem mnenju dober voznik?

Vsekakor mora znati voziti avto. (smeh) Imeti občutek za drsenje, za hitrost. Avto moraš imeti pod kontrolo. Veliko voznikov je hitrih, vendar pa pri spremenjenih razmerah pogrnejo na celi črti. Pomembna je tudi psihofizična priprava. Moraš biti fit, predvsem pri več dni trajajočih relijih. Na svetovnem prvenstvu v avtu preživiš šest dni. Moraš biti vzdržljiv, imeti koncentracijo. Pomembno je imeti glavo na mestu. So dirkači, ki vozijo hitro, ampak divje. Vozijo čez mejo in se ne znajo ustaviti. Na drugi strani pa so tisti, ki imajo izkušnje. Te pripomorejo veliko k dogajanju v glavi. Razbiješ kakšen avto in se iz tega nekaj naučiš. Marsikdo pa se ne.

Reli vidite kot individualen ali bolj kot ekipni šport?

Oboje. Je hkrati ekipen in individualen šport. Če ne znaš voziti, imaš lahko odlično ekipo, pa ne boš nikamor prišel. Po drugi strani si lahko odličen voznik, a če ti ekipa avta ne pripravi dobro, ni rezultata. Center vsega je voznik, ne bom rekel, da je primadona, pa vendar je pomemben člen. Voznik ima v rokah volan in pritiska na gas. Brez ekipe pa vseeno ne more. Za vsakim uspešnim dirkačem je uspešna ekipa.

Je dirkanje postalo del vaše družine? Kako pa je nad dirkanjem navdušena vaša mama?

Brat dirka, vendar letos pomaga voditi reli oddaje na Šport TV. Oče včasih vozi le kot predvoznik. Mami pa spremlja rezultate od doma. Na dirko je ne boš spravil, vendar je ves čas na tekočem. Mislim, da jo je kar malo strah, kot vsako mamo.

Besedilo: N. A. // Fotografije: Uroš Modlic

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju