Televizijski voditelj, igralec in komik Ranko Babić bo znova očka. Njegova družina se bo kmalu povečala in Ranko nam je zaupal, kako vesel je, da bosta z Natašo spet starša.
Čeprav vse ni šlo tako zlahka, kot sta si želela, se je po sedmih letih od Tajinega prihoda vendarle zgodil mali čudež.
Snemanje serije Gorske sanje je v polnem teku. Kako ste se znašli v novih izzivih?
Po odzivu gledalcev sem se super znašel. Vučko je drugače zastavljen lik, kot je bil Ibro v Štoriji. Na začetku sem se malo lovil in pazil, da ju nisem zamenjeval, zdaj nimam več težav.
Nam morda lahko zaupate kakšen zanimiv utrinek s snemanja? Kakšno zanimivo dogodivščino?
Tako kot sem imel v Štoriji 'težave' z napadi smeha, ko sem snemal s Stanetom Tomazinom, ki je igral Žana, imam zdaj iste težave z Vesno, ki igra Matejo. Niti ene scene do zdaj nisva posnela, ki ne bi bila prekinjena zaradi smeha. Sicer so pa snemanja podobna, kot so bila pri Štoriji, tako da sem že vsega vajen.
Koliko časa vam pri vsem delu še ostane za družino?
Zdaj, ko se igranje moje avtorske komedije Moška copata končuje, ga je veliko več, ker imam zdaj samo snemanja, ki trajajo najpozneje do šestih popoldne, pa še to ne vsak dan, tako da sem zvečer in za vikende lepo doma z družino.
Ni več skrivnost, da se bo pri vas kmalu zaslišal otroški jok. Sta se z Natašo razveselila novice o nosečnosti?
Res sva jo že komaj čakala. Tale drugi otrok se je delal precej dlje časa kot prvi, ki sva ga naredila v dveh poskusih. (smeh) Načrtovala sva, da bi bilo zaradi moje narave dela razlika med otrokoma vsaj pet let, no, na koncu bo razlika sedem let.
Vaša Taja je že velika (majhna) deklica. Ko je bila dojenček, ste veliko obveznosti prevzeli kar sami. Kako je bilo takrat?
Bil sem zelo aktiven očka, kar je tudi prav, saj sva za otroka odgovorna oba, in ne samo mami, kot je bilo včasih pri mojih starših, da o časih starih staršev niti ne govorim. Ko se je rodila Taja, je bilo za naju vse novo, ogromno sva komplicirala, zdaj, ko imava vse te izkušnje, bo vse drugače. Pa še pomočnico Tajo bova imela, tako da že komaj čakava.
Ko je Nataša končala porodniški dopust in se odpravila v službo, ste prevzeli varstvo za Tajo. Bo podobno tudi zdaj?
Identično bo. Taja je rojena konec maja in tudi druga punčka bo rojena konec maja, tako da bom leta 2019 od maja do septembra spet glavni. Pa še Taja bo takrat na počitnicah, tako da bom imel obe. Komaj čakam, jaz in dve babnici, vem, da ga bom 'naj...', ampak se veselim, to bo res lepa izkušnja zame.
V komediji Moška copata ste dobro obdelali vse te teme. Kako se boste zdaj znova znašli v koordinaciji otroškega joka in dela? Kako si bosta z Natašo razdelila delo zdaj, ko bo prišel dojenček?
To je pa že Taja vse splanirala. Mami bo na začetku prve tri mesece 'merkala' dojenčka, ati bo kuhal in pospravljal, Taja pa bo pomagala mamici. Potem bo mami počasi pustila dojenčka, da ga bova s Tajo 'merkala', in se preselila v kuhinjo, ker ona bolje kuha od atija, pa bo tako bolje za vso družino. Tak je načrt, bomo videli, kako bo. Karkoli že bo, se bom izpovedal v novi predstavi, ki prihaja na oder prihodnje leto.
Česa se pri povečanju družine najbolj veselite?
Da bo Taja dobila družbo in da bova lahko z Natašo znova podoživela vse lepe stvari, ki jih dojenček prinese s svojim prihodom, prvi smeh, koraki, besede ...
Boste pri porodu drugega otroka zraven?
Seveda.
Ob prihodu otroka pride v življenje nova odgovornost. Kako ste jo vi sprejeli?
Tako, da pri vseh svojih odločitvah, tako osebnih kot poslovnih, pomislim, kako bo to vplivalo na mojega otroka. Nisem več sebičen, kot sem včasih znal biti.
Veliko staršev danes v hitrem tempu življenja ne najde časa za vzgojo otrok. Kaj menite o tem? Mar otroke sploh še lahko vzgajamo?
Mislim, da ni tako. Sam imam občutek, da se danes starši več ukvarjamo z otroki, kot so se nekoč naši starši, kljub pomanjkanju časa. Zase lahko rečem, da moj otrok dobi vsega več, kot sem jaz dobil od svojih staršev.
Kako vzgajate Tajo in kako bo zdaj, ko bosta pri hiši dva otroka?
Tajo vzgajamo, da bo pravična, poštena in dobrosrčna punca, ki se bo znala postaviti zase in znala ločiti, kaj je prav in kaj narobe. Veliko se pogovarjamo, tako o slabih kot dobrih stvareh. Poskušam ji odgovoriti na vsa njena vprašanja, če pa česa ne vem, pogledamo na internet. (smeh) Pri drugem otroku bomo nadaljevali isto vzgojo, ne bova delala razlik oziroma jih bova poskušala ne delati, čeprav bo težko.
Veliko otrok danes odrašča v ločenih družinah. Kaj vam pomeni medsebojna partnerska pomoč, kako gledate na enostarševsko družino?
Odraščal sem v ločeni družini in je bilo naporno. Ampak je tako moralo biti in je bilo za vse nas najbolje, da je tako bilo. Če dva ne spadata skupaj in če res ne gre, je najbolje, da se ločita, ker z vztrajanjem v slabem zakonu lahko naredita več škode kot koristi.
Koliko mora pri vzgoji otroka sprejeti nase mati in koliko oče? Boste pri vzgoji popuščali ali sledili kakšnim smernicam? Komu z Natašo zaupata in s kom se posvetujeta pri tovrstnih vprašanjih?
Kako se otrok razvija, je odvisno od tebe. Če si otroku postavil močne temelje in če si ga pravilno vzgajal, bo prenesel marsikaj slabega, kar se mu bo zgodilo, in bo lahko šel naprej. Midva se trudiva, da pri vzgoji ne popuščava do te mere, da ima Taja občutek, da smo samo prijatelji. Z Natašo sva v prvi vrsti starša, ki morata imeti avtoriteto nad svojim otrokom, šele potem smo lahko prijatelji. Pri vseh vprašanjih, kar se vzgoje tiče, se posvetujeva izključno drug z drugim. Pogovarjava se z drugimi starši, veliko bereva, ampak končne odločitve sprejemava sama.
Kaj potrebuje otrok za socializacijo in odraščanje v današnjem svetu?
Dober vzor v svojih starših. Otroci so kot spužve, vse vpijejo, kopirajo, posnemajo. Če otrok počne nekaj slabega, začni problem reševati pri sebi, ker je velika verjetnost, da je to pobral od mamice ali atija.
Kako pa je s postavljanjem omejitev in duhovnimi vrednotami? Sta si ta dva pojma v današnjem svetu preveč tuja? Po eni strani ne znamo več postavljati omejitev, po drugi strani pa so duhovne vrednote popolnoma razvrednotene. Kakšno je vaše mnenje o tem?
Omejitve morajo biti. Če jih ni, postane otrok razvajen, neukrotljiv ter nespoštljiv in te vrednote mu v življenju ne bodo pomagale. Glede na to, da je naša Taja zelo sočutna, pravična in dobra, verjamem, da sem nekaj naredil prav, da sem jo vzgojil, da je taka, kot je. Če bi me vprašali, kako ti je to uspelo, bi rekel, da sem se držal enega načela, vedno sem jo učil, da ne dela nečesa, za kar ne bi hotela, da nekdo to naredi njej. In naj se do ljudi obnaša tako, kot si želi, da se oni obnašajo do nje. Seveda ni vse vedno tako preprosto, in glede na to, da živimo v takem času, kot živimo, se veliko pogovarjamo tudi o tem, da življenje ni vedno pravično, da se moraš znati braniti in da se na koncu vse 'zgliha' in vsak dobi svoje, pa naj bo to dobro ali slabo.
Besedilo: Mima // Foto: Igor Zaplatil, Goran Antley, osebni arhiv
