Radijska voditeljica Pia Pustovrh je rada urejena in zaradi tega, ker deluje damsko, si ljudje o njej velikokrat ustvarijo napačen vtis - da je vzvišena in nedostopna. Pravi, da tisti, ki jim pusti blizu, presenečeno ugotovijo, da to nikakor ne drži.
Tudi na fotografiranju za Story ni bilo nič drugače. Čeprav je že malo pred peto uro zjutraj vstala za v službo, saj je voditeljica jutranjega programa na Radiu Hit, in je na naš 'zmenek' pozno popoldne prihitela naravnost od tam, je bila njena podoba brezhibna.
"Hvala za kompliment, lepo ga je slišati iz ženskih ust. Večkrat se mi zgodi, da imajo ljudje o meni napačno predstavo. Številni so mi čez čas povedali, da so popolnoma presenečeni nad tem, kdo Pia je in kakšna je, češ da je povsem normalno dekle. Res sem rada urejena, to pa ne pomeni, da sem zadrgnjena in vzvišena. Sem še kako krvava pod kožo. In ni mi prav, da knjigo sodijo po platnicah in mi velikokrat ne dajo možnosti. Pia je nasmejano, sproščeno, klepetavo dekle, ki je, verjeli ali ne (glede na delo, ki ga opravljam), tudi sramežljivo," se na komentar naše ekipe, da je res vedno kot iz škatlice, odzove Pia, ki pa nad tem, kako jo ljudje navadno dojemajo, ni presenečena.
"Včasih se pošalim, da sem hvaležna vsem za predsodke in predvsem za podcenjevanja, ker je take najlažje presenetiti z minimalnim trudom, saj že od začetka ne pričakujejo veliko," pravi. S televizije se je pred kratkim preselila za radijski mikrofon, ki dopušča malo več sproščenosti. Ker vstaja tako zgodaj, raje spi kakšno minuto dlje, kot da bi jo zapravila za pretirano urejanje.
"Lase spnem v čop, figo ali spletem kito. Seveda sem pridrvela za mikrofon v trenirki, pajkicah in podobnih udobnih oblačilih. Me pa sovoditelj Bastjan Kepic nenehno opozarja, da pride tudi dan, ko priletiš naravnost iz postelje v pižami," se smeji. Pravi, da se tako kot vsako dekle rada uredi za posebne priložnosti, vendar je najlepši del vsega, ko vse sezuje, sleče in skoči v udobnejša oblačila.
Najverjetneje je njena 'poštirkanost' tudi posledica športne kariere. "Trenirala sem ritmično gimnastiko in tam mi je bil 'privzgojen' čut za estetiko, nič kaj manj 'kriva' pa ni mami z neverjetnim občutkom za estetiko. Se pa velikokrat nasmejimo mojim prigodam iz otroštva; ne bom pozabila, ko je mami domov prinesla zlate supergice za barbiko in sem začela jokati, da hočem superge od Borova, kot jih imajo vsi drugi. V mali šoli sem s prijateljico celo zamenjala belo jaknico za zeleno puhovko. In še danes me piči in se obrnem proti toku."
V družbi, ki je ne pozna, je precej zadržana. Vljudna in komunikativna, a vseeno na distanci. "Zaradi svojega dela spoznavam veliko ljudi, a le s peščico se ujamem in takrat sem lahko takšna, kot sem. Sicer ostajamo na uradni distanci, ker me je že velikokrat izučilo, da niso vsi ljudje vredni zaupanja in se samo naslajajo ali pa 'tračarijo'. Žal sem kdaj preslišala notranji glas in zaupala, češ saj ne morejo biti takšni pokvarjenci, hinavci in podobno, a sem se velikokrat opekla. Nekajkrat me je to drago stalo in pustilo veliko razočaranje. Zdaj potrebujem zelo dolgo, da nekomu zaupam, in zlasti dam veliko na energijo - človeka začutim ali pa ne. Predvsem sem bila naivna pri izbiri prijateljic. Zdaj vem, kdo so ljudje, ki mi stojijo ob strani. To so moji najbližji, družina. In nekaj prijateljev, ki jih lahko preštejem na prste ene roke. Drugo so znanci, s katerimi se prav tako družimo, sodelujemo in zabavamo, vendar ima moj odnos do njih strogo začrtane meje," jo je že nekajkrat izučilo.
A ve, da je včasih treba zadihati s polnimi pljuči ter dati domišljiji škarje in platno - in Pijino sproščeno plat smo lahko videli že po nekaj minutah fotografiranja.
"Znam biti zelo odštekana in velikokrat sem. A takšno Pio navadno poznajo le prijatelji. Priznam, da ste se dobro pozanimali in me odpeljali v meni ljubi kotiček, kjer se težko zadržim, sploh če me 'zakopljete' med sladice. In tako ste ovekovečili enega od mojih 'trenutkov'. Meja je samo ta, da sem srečna in zadovoljna v trenutku in prostoru, v katerem sem. In če komu nisem všeč, naj se obrne stran in gre svojo pot. Na začetku sem se trudila ustrezati številnim, delati, kar je prav po mnenju drugih, še zlasti v medijskem svetu, in na koncu sem ugotovila, da to nisem jaz, da ne uživam in da tako ne bom živela njihovih sanj. Hočem svoje in zdaj jih imam."
Napisala Andreja Freyer
