Petra Majdič: Kristalni globus se zgodi. Ali pa tudi ne.

8. 1. 2009 | Vir: Story
Deli
Petra Majdič te dni dobesedno žari, saj se ji je sezona po ne najboljšem začetku nadaljevala sanjsko – drugi klasični sprint v Kuusamu je bil enostavno njen. Že tretje leto zaporedoma. Kot za šalo se je sprehodila do cilja, čeprav je, roko na srce, za to zmago spet trdo garala. A je že pod klancem, ki so ga zdaj poimenovali po njej, enostavno vedela, da bo zmagala.

Tako samozavestna, kot je letos, Petra ni bila še nikoli doslej. Njene oči izžarevajo neverjetno samozavest, ki pa, seveda, ni neupravičena. Po slabem začetku sezone je novembra predvsem sebi in svoji ekipi dokazala, da je občutek iz pripravljalnega obdobja ni varal - da po mesecih dobrih treningov, ko je resnično dobro delala in napredovala, JE dobro pripravljena in da na prvi tekmi očitno enostavno ni bil njen dan.

V Kuusamu je bilo povsem drugače: “Če bi me lahko na tistem znamenitem klancu gledali v oči, bi videli, da tako mirnega pogleda nisem imela še nikoli v življenju. Moje misli in oči so bile osredotočene zgolj na eno točko - na vrh klanca.” Kot je pozneje povedal še Primož Peterka, ki si je Petrin tek prvič ogledal v živo, je Dolanka konkurente enostavno ‘pojedla’. Petra pa je priznala, da je Primož edini slovenski špornik, ki je po prav vsaki njeni zmagi v Kuusamu takoj prišel do nje, jo objel in ji čestital.

Odločna astrološka strelka pravi, da je zanjo sezona že uspešna. Ker če v sezoni zmagaš tekmo svetovnega pokala, pa čeprav eno samo, je to že uspeh. Izredno motivirana je že na treningih, kaj šele na tekmah. A ker je konkurenca tako huda in vrhunska, bo za uspeh tudi vnaprej štela prav vsako uvrstitev med prvih deset.

Izziv išče v vsaki tekmi svetovnega pokala posebej, kakšnega ekstremnega cilja sezone, ki bi mu podrejala prav vse, namreč nima. Seveda si želi kristalni globus, poleg malega letos morda tudi že velikega, in te želje so realne. “Ampak kristalni globus se ne dobi, kristalni globus se - zgodi. Ali pa seveda tudi ne. In če se ne bo, to ne bo nobeno razočaranje.”

Zanimiv je tudi podatek, koliko parov smuči ima naša izvrstna tekačica na voljo - kar 116 namreč! Za obe tehniki, torej klasično in prosto, ter seveda vse vrste snega. Okoli deset parov smuči za posamezno vrsto snega. In kako med temi pred tekmo izbere tiste res najboljše? Serviserji, ki imajo shranjene vse podatke o vseh smučeh, na podlagi vremenskih razmer izberejo štiri pare, ki ji jih pripravijo za tekmo, nato pa tik pred startom izberejo tiste res najboljše. Seveda konec sezone ne zamenja vseh parov smuči, ampak le nadomestijo tiste, ki po izračunih kažejo, da so odslužile svojemu namenu. Da pa posamezna smučka začne kazati svoje najbolj vrhunske lastnosti, mora imeti prevoženih v povprečju vsaj sto kilometrov.

Petra Majdič se letošnjo sezono zdi kot na krilih, nekako prerojeno deluje. Ob tej moji ugotovitvi se nasmehne: “Res? Ja, saj je tako. Za seboj imam zelo težko leto. Tega niti ne govorim, niti ne objavljam. Veliko sprememb je bilo. Vsak doživlja spremembe v življenju, jaz sem jih. Težko leto je za mano, ki me je nekako na novo rodilo, mi v glavi marsikaj spremenilo, postavilo drugačne temelje, drugačne prioritete. To se verjetno pozna tudi v teku, saj se je moj odnos do teka zelo zelo spremenil. Zdaj dejansko tečem bolj kot ne zase, našla sem svojo notranjo mirnost oziroma ravnovesje, zato tudi bistveno lažje prenašam stresne situacije na tekmah, ne čutim več tako hude obremenitve do soljudi, do javnosti. Nikomur več nisem dolžna polagati računov. Rešila sem, kolikor sem, zdaj se pač le trudim dobro delati naprej, nikomur škoditi in pomagati, komur pač lahko pomagam. In to je moj cilj tudi v prihodnje. Otresla sem se nekaterih spon. Spon, ki so me držale, da sem se tresla, kaj bo nekdo rekel, če ne bom dobra, kaj bo pomenilo, če ne bom dobra, da ne bomo imeli denarja za serviserja, kaj bo, kaj bo …”

Tega zdaj ni več. Zdaj pač teče zase, ker ve, da več kot sebe ne more dati nikomur. Prav tako pravi, da začenja delati na več področjih, ne le v teku. In ko bo nekoč prišel čas, da se poslovi, se vidi tudi drugje, morda sploh ne toliko v športu, kot si kdo želi ali pa predstavlja, ampak misli, da je njeno poslanstvo nekje drugje.


Napisala Polona Pirc
Fotografije Polona Pirc, Grega Gulin, Črt Majcen

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec