Peter Poles: Za kamero pritečejo solze

18. 9. 2016 | Vir: Story
Deli

V ponedeljek 5. septembra, se je na Pop TV začela nova, tretja sezona oddaje Dan najlepših sanj. Voditeljski stolček je tudi tokrat zasedel Peter Poles, ki se je tako po štirih letih vodenja poslovil od šova Slovenija ima talent.

S simpatičnim Perotom, kot ga kličejo prijatelji, smo se dobili na kavi, kjer nam je zaupal, kako je prišlo do te odločitve, nekaj podrobnosti o sami oddaji, pa tudi o tem, kako se med vodenjem v živo vzdrži solz.

Ko so ustvarjalci oddaje Dan najlepših sanj izvedeli, da so jim na Pop TV potrdili novo sezono, so seveda želeli, da voditeljsko vlogo nadaljuje Peter Poles, s katerim so bili tako oni kot tudi gledalci izjemno zadovoljni. A glede na to, da na Pop kmalu prihaja tudi nova sezona šova Slovenija ima talent, ki jo je do nedavnega prav tako vodil priljubljeni Peter, je bil ta postavljen pred pomembno odločitev. Le kateremu projektu naj posveti svoj čas? "Obe oddaji sem delal zelo rad, vendar se mi zdi, da bom naredil večji splošni družbeni plus, če nadaljujem samo z oddajo Dan najlepših sanj. Ja, res je, tudi Talenti so izstrelili veliko talentov, kot so Maestro in Maja Keuc, vendar ima DNS večji vpliv na realnost," za začetek pove Peter in doda, da so njegovi občutki ob vodenju te oddaje veliko bolj intenzivni, kot nekoč. "Človek se razvija in tudi jaz sem se našel znotraj oddaje. Všeč mi je, da je to 'ultra reality', kjer osebo dejansko potegnemo s tribune ali od doma in jo postavimo v čisto tretji koordinatni sistem, ki si ga deset minut nazaj ni znala niti predstavljati. Prisoten je tudi element presenečenja, kajti delamo v živo in teh čustvenih odzivov in reakcij ne moreš zaigrati," pove Peter, ki je izjemno vesel, da ekipa ustvarjalcev vedno poskuša najti ljudi, ki si te želje zaslužijo.

Dan najlepših sanj slovi kot oddaja, polna čustev, kjer so skoraj vsakič prisotne solze. Te se naberejo tudi v Petrovih očeh, a kot pravi profesionalec tega seveda ne pokaže. Pa tudi pred snemanjem imajo vaje in generalko, kjer gredo čez celoten potek oddaje. Voditelj se tako lahko dobro pripravi predvsem na tiste najbolj čustvene točke. "Spomnim se lani, ko sem na generalki gledal prispevek, kako mama govori o sinu, in se na koncu zlomi. Tudi jaz sem se ob tem zlomil. Zadelo me je. Tega se ne moreš ubraniti, sploh ko vidiš človeka od blizu, kako joka. No, in zato si vedno vnaprej zabeležim, da tega prispevka v živo ne bom gledal. Tega ne počnem zato, da ne bi hotel pokazati svojih čustev, ampak da lahko kvalitetno opravim svoje delo," razkrije Peter, ki je kot sam pravi, en del ledene gore. Je voditelj in zato čuti odgovornost, da oddajo pripelje do konca, tako kot je najbolje mogoče. "Oddajo pa si nato doma pogledam še enkrat in takrat pustim čustvom prosto pot."

Ustvarjati oddajo, kot je Dan najlepših sanj, je zelo zahteven proces, ki v realnosti ne pokaže vsega truda, ki ga izza kamer z ekipo vložijo vanj. Osebo je treba začutiti že prek prijavnice, saj more imeti resnično iskreno željo. Dobili pa so že tudi nekaj ponarejenih prijav. "Pisali so nam, da bi želeli imeti letalske karte, da obiščejo nekoga, ki ga niso videli že 30 let. Nato pa smo ugotovili, da so se že lani videli," razkrije Peter, ki se mora z ekipo močno potruditi, da osebo, ki jo presenečajo, dobijo v studio, ter da ta nič ne posumi. Nato pa je še treba zgodbo sestaviti tako, da izpade televizično ter da ima oddaja dramaturški lok. "Predvsem so mi všeč želje, kjer osebo potisnemo naprej, ji damo možnost, da nadgradi samo sebe," zaupa Peter, ki veliko želj dobi tudi prek zasebnih sporočil na Facebook. Lepo jim pove, da na svojo roko ne more storiti nič, naj se prijavijo kar uradno prek oddaje. "Na ulici me prepoznavajo in me seveda povezujejo z oddajo, nato pa se malce pošalimo. Omogočim pa jim tudi avtogram in sliko," za konec v smehu še pove Pero.

Napisala Barbara Majič
Fotografije Goran Antley, Miro Majcen/POP TV

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ

Nova Story že v prodaji

Story 37/2016

Story 37/2016, od 08. 09. 2016