Se tudi vam zdi, da desetletje mine, kot bi mignil? Prav v teh mesecih temu še posebej globoko prikimava Nina Pušlar, saj prav v teh dneh obeležuje deseto obletnico svoje glasbene kariere. O letu, ko je prvič stopila na oder muzikala, izdala nove skladbe in požela uspeh, o katerem bi številni lahko le sanjali, smo pred njenim velikim koncertom v Križankah z Nino spregovorili o vsem tem in še čem.
Story: Nina, letos obeležujete deseto obletnico svojega ustvarjanja, pravzaprav pa tudi eno zelo uspešno leto ... Kaj mislite, da je razlog vašega uspeha?
Odvisno od tega, kaj za koga uspeh sploh pomeni. Zame je uspeh to, da lahko v življenju počnem tisto, kar me osrečuje, zaradi česar se zjutraj rada zbudim in zvečer zaspim. Za tem pa stojita trdo delo in vztrajnost, najti pa moraš še ljudi, ki verjamejo vate in jim zaupaš. Zadnjih deset let sem v veliki meri posvetila svojim željam in stvarem, ki me osrečujejo, in predvsem poskušala uživati v tem, kar počnem.
Story: Deseta obletnica je sicer že kar lepa številka – kaj bi rekli, da ste se v tem času naučili o sebi?
O sebi sem se naučila ogromno in vesela sem teh izkušenj. Ena najpomembnejših stvari je bila nedvomno ta, da sem začela ljudem okoli sebe zaupati in se v določenem trenutku tudi prepustiti. Občutek imam, da se učim znova in znova in da bo vse življenje tako.
Story: Verjetno se je veliko stvari v vašem življenju spremenilo od takrat, ko ste prvič stopili na oder oddaje Spet doma?
Če pogledam nazaj k svojim začetkom, me spreletijo posebna čustva in ravno pred kratkim sem preletela svoje prve intervjuje, pogledala prve nastope ... Od takrat se je moje življenje obrnilo po dolgem in počez in teh deset let so bila doslej najlepša leta mojega življenja. Najbolj svobodna, hkrati pa najbolj posvečena poslanstvu, ki sem ga izbrala. Ob sebi mi je uspelo zbrati ljudi, ki verjamejo vame, jaz pa jim polno zaupam, že leta imam svoj band, veliko koncertov in krasno občinstvo.
Story: Prijatelji pa ostajajo enaki?
Krog ostaja enak in punce so z mano od otroštva. Najlepše mi je takrat, ko opazujem, da znamo biti še vedno iste, kot smo bile pred 15 leti, le leta so pri vsaki pustila svoj, drugačen pečat.
Story: Sicer pa se v desetih letih tudi med glasbenimi kolegi brez dvoma spletejo močne vezi? S kom, bi rekli, da vas druži tista najmočnejša?
Nedvomno z glasbeniki, s katerimi sem v teh letih sodelovala. Čisto z vsakim imam poseben in drugačen odnos. Ravno zato, ker so si vsi med seboj tako zelo različni in tako zelo posebni, in ravno zato z njimi nikoli ne ostane samo pri enem duetu ali zgolj naključnem srečanju.
Story: Kako pa se je vaše prijateljstvo pravzaprav začelo?
Z Zlatkom sva se spoznala prek oblikovalke Nine Šušnjara in kar nekaj let so vsi navijali za najin duet - no, zdaj imava že tri in se že pogovarjava o novem. Z Janom sva se spoznala leta 2009, ko sem se pridružila njemu in ekipi na nepozabni turneji Klasika, z Galom pri kampanji Nariši nov dan, kjer sem prvič v studiu pela z mikrofonom v roki, brez stojala in skakala gor in dol po studiu. To je bila ena od najboljših izkušenj in od takrat dalje z njim še mnogo podobnih. Z Matjažem naju druži Cvetje v jeseni, in to je eden najlepših projektov, ki sem jih počela do zdaj, ravno zaradi krasne ekipe in vsega, kar nam je uspelo splesti v tem času.
Story: Desetletje je vedno čas, ko ljudje radi naredimo nekakšen prerez dogajanja – pa bi se strinjali, da ste zdaj nekako na vrhuncu svoje kariere, moči, ustvarjanja ...?
Če vam iskreno povem, ne vem, kje točno sem in kam me bo pot odpeljala v naslednjih letih ... O tem nisem nikoli zares razmišljala v življenju. Enostavno prepustila sem se in zaplavala, kakor sem v tistem trenutku najbolje znala in čutila.
Story: Ampak saj verjetno si za vsako leto lahko rečete, da je boljše kot prejšnje, kajne?
Do zdaj je vedno bilo tako, čeprav se zelo rada spominjam pomembnih dogodkov in lepih trenutkov iz preteklosti in si rečem ali pa kar podoživim vse, kar se je zgodilo. Vsako leto je lepše predvsem zato, ker imam občutek, da nas je vedno več v naši glasbeni družini in sem štejem vse tiste, ki radi poslušajo mojo glasbo in z mano pojejo na koncertih.
Story: Kdo ve, kaj bo potem prihodnje leto ... imate že kakšen načrt?
Imam. Prihodnje leto si bom januarja najprej vzela oddih, nato pa se bom predvsem posvetila ustvarjanju glasbe za nov album in koncertom.
Story: Sicer je bilo zdaj teh deset let kar pestrih. Koncerti, nastopi, slikanja, druženja ... vam je bilo kdaj vsega dovolj?
Moj iskreni odgovor je - nikoli. Zadnje mesece sicer pri sebi opažam, da mi včasih zmanjka energije, ampak vem, da je to predvsem takrat, ko premalo 'športam' in delam na tem, da se v prvi vrsti jaz dobro počutim. Ko to opazim, se poskušam takoj spraviti v red. Koncerti in druženja po koncertih so najlepši del tega poklica in za svoje občinstvo se vedno potrudim dati od sebe še zadnji atom energije, ker vem, da bom vse to in še več dobila z njimi tudi nazaj.
Story: In na vseh tako nasmejana in dobre volje ... kdaj pa Nina postane jezna?
No, na tem področju se še zelo trudim. (smeh) Če dobro pomislim, sem največkrat jezna prav sama nase. Takrat, ko dopustim, da mi kdo pokvari dan, ali pa ko enostavno preveč razmišljam ...
Story: Kdo je potem prvi, ki ga pokličete - delite z njim svoje misli?
Odvisno, za kaj. Drugače pa v vsakem primeru vedno moji najbližji.
Story: In v vsem tem času brez konkretnega dopusta ... si boste zdaj, po desetih letih, privoščili kaj takšnega? Kot nagrado mogoče?
Lani sem obiskala Mehiko in podobno potovanje si vsekakor želim ponoviti tudi prihodnje leto, ker je bil čisti odklop in hkrati nov zagon za nove podvige.
Story: Ni skrivnost, da ste od nekdaj imeli veliko oboževalcev. Pa se vam zdi, da je bilo zaradi tega kdaj težje začeti ali vzdržati kakšno ljubezensko zvezo?
Nimam slabih izkušenj, je pa po mojem mnenju pri odnosih pomembno predvsem to, da razumeš in najdeš samega sebe ter zaupaš. Takrat znaš razumeti tudi to, kar se dogaja okoli tebe in s tabo.
Story: Številni rečejo, da si zelo zaposlene ženske lažje vzamejo čas za kariero, če so samske. Bi se strinjala oz. ste kdaj o tem razmišljali? Da se stvari posvetiš 100-odsotno, sicer raje niti ne začenjaš?
Po mojih izkušnjah gre pri tem bolj za osredotočenost in kako močno voljo imaš nekaj doseči. Vse drugo si potem znaš prilagoditi svojim željam. Trudim se, da bi zdaj, ko še nimam družine, doživela, naredila in videla čim več. Sem pa prepričana, da bo pozneje življenje lahko samo še lepše in še bolj doživeto, a drugače in z drugimi prioritetami.
Story: Pa pogrešate kdaj kakšno takšno nežnost? Recimo zvečer, ob filmu ...
Naučila sem se živeti in uživati v trenutkih, ki so mi dani. Ko sem sama ali pa v družbi ...
Cvetje v jeseni žanje uspehe!
"Lepo je biti del te zgodbe!"
V preteklem letu smo lahko velikokrat naleteli na besede o prvem tovrstnem slovenskem muzikalu Cvetje v jeseni. Kot pravi Nina, na začetku pravzaprav nihče ni pričakoval, da se bo iz tega projekta razvil takšen uspeh. Ko smo se lani aprila začeli pripravljati na ta veliki projekt, nihče od nas ni vedel, kaj se bo zgodilo in kako nas bodo ljudje sprejeli. Ko sem delala ta projekt, sem uživala kot že dolgo ne in vsaka ura, preživeta na vajah, je bila izkušnja, iz katere sem se res ogromno naučila. Ko so se začele predstave, je naš muzikal še bolj zaživel, z ekipo smo postali še bolj povezani in ko opazujem vse nas, čutim, da svoje vloge na odrih res živimo ... Lepo je biti del te zgodbe," nam je povedala Nina.
Napisal Kaja Milanič
Fotografije Sašo radej, Jana Snuderl
