Nejko Peter Levak (Zvezde plešejo): »Imel sem polovično možnost za preživetje«

Nejko Peter Levak (Zvezde plešejo): »Imel sem polovično možnost za preživetje« (foto: Aleksandra Saša Prelesnik , Arhiv Pop Tv, Shutterstock) Aleksandra Saša Prelesnik , Arhiv Pop Tv, Shutterstock
Vir: Jana
5. 4. 2017

Spoznali smo plesalca Nejka Petra Levaka – fanta, ki mu je prevoz za kritično bolne novorojenčke rešil življenje!

Iryna in Nejko v Zvezdah plešejo.
Nejko z mamo Vladimiro.
izr. prof. dr. Nataša Marčun Varda
Prim. Ivan Vidmar, dr. med.
Dr. Pedro Dominguez-Sampedro, dr. med., iz bolnišnice v Barceloni

Nejko Peter Levak je tisti plesalec, ki ga v nedeljo zvečer spremljamo v šovu Zvezde plešejo. Tisti 25-letnik, ki plesne korake uči Iryno Osypenko Nemec, poleg tega poučuje številne druge. Ko se je pojavil na novinarski konferenci ob 40-letnici prevozov kritično bolnih novorojenčkov, se nam še sanjalo ni, da je fant pravi borec že od malega.

»Ne spomnim se, kako je vse skupaj potekalo,« je v smehu najprej dejal Nejko Peter Levak. In besedo prepustil svoji mami, ki pa tistega 5. avgusta leta 1991 ne bo nikoli pozabila. Nejka je šest tednov prezgodaj rodila ob pol enajstih zvečer, nekaj ur zatem so ji sestre povedale, da bodo njenega sina odpeljali v Ljubljano.

»Ponj bi moral priti helikopter, a iz Beograda niso dobili dovoljenja za vzlet. Po Nejka so prišli z rešilcem, tako da so me ob pol štirih popoldne naslednji dan z vozičkom pripeljali do sina, pripravljenega za transport. Takrat sem spoznala prim. Vidmarja.«

Nejko je šel sam v Ljubljano, naslednjič je sina videla, ko je bil star teden dni. Ko je imel 29 dni, sta šla domov. Nejko zatem nikoli ni imel zdravstvenih težav.

»Ne bi si znala več predstavljati, da bi še kakšna mama s hudo bolnim novorojenčkom toliko dni preživela v negotovosti, kako je z njenim otrokom. Kajti takrat namreč nisem mogla spremljati sinka na KO za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana in samo celotni takratni zdravstveni ekipi se lahko zahvalim, da je moj sin danes živ in zdrav. Želim si, da se to področje prevozov kritično bolnih otrok res čim prej uredi,« je še povedala Nejkova mama Vladimira Medvešek.

»Mama mi je večkrat pripovedovala o mojih prvih dnevih, kaj se je dogajalo,« je nadaljeval Nejko Peter Levak.

»Vse je bilo v zraku, ali bom preživel ali ne. Imel sem polovične možnosti. A sem se boril, sem borec od rojstva. Danes sem povsem zdrav in uspešen.«

Posledic težkih začetkov ne čuti, niso ga zaznamovale. Pravi, da jih podoživlja mama, ki je trepetala za njegovo življenje.

»Meni je pomembno, da v svojem delu uživam, da dam vse od sebe.«

Ta užitek je trenutno ples in tekmovanje v šovu Zvezde plešejo.

V štirih desetletjih pomagali več kot 6000 novorojenčkom

»Konec leta smo praznovali 40. obletnico medbolnišničnih prevozov kritično bolnih novorojenčkov,« je ponosno pojasnil prim. Ivan Vidmar, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo Kirurške klinike UKC Ljubljana.

»To je paradni konj našega javnega zdravstva, imeli smo ga edini v Jugoslaviji, še danes ponekod takšne oskrbe otrok nimajo urejene.«

Prostore imajo v Pediatrični kliniki, želijo si, da bi sistem deloval ne le za kritično bolne novorojenčke, ampak za vse otroke, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje.

Začelo se leta 1974, ko so v ljubljanskem Kliničnem centru odprli prvo multidsiciplinarno pediatrično Enoto za intenzivno terapijo v sklopu oddelka, ki se danes imenuje Klinični oddelek za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo (KOOKIT). Dve leti pozneje so organizirali prevoz življenjsko ogroženih novorojenčkov iz vseh slovenskih porodnišnic. Od leta 1976 do konca leta 2016 so tako v UKC Ljubljana prepeljali več kot šest tisoč malih bolnikov. Leta 1976 je bilo teh bolnikov 11, leta 1984 pa že 294, to je tudi največja številka transportiranih otrok novorojenčkov, ki so jo zabeležili. V zadnjih letih je novorojenčkov, ki jih zaradi zapletov prepeljejo v Ljubljano, med 180 in 220 na leto.

Helikopter leti le ob lepem vremenu

Leta 1986 so začeli izvajati transport tudi s pomočjo helikopterske službe. Tistega leta so s helikopterjem prepeljali 3,6 odstotka bolnikov, največ pa leta 1998, skoraj 40 odstotkov.

Helikopter lahko uporabljajo samo ob lepem vremenu, saj ponoči ali ob slabem vremenu ne leti. Smiselno pa ga je uporabiti, če je razdalja od ljubljanskega UKC do porodnišnice 50 km ali več.

Intenzivna enota tudi v Mariboru

V Sloveniji imamo poleg omenjene KOOKIT še dve intenzivni enoti: Kliniko za pediatrijo v UKC Maribor in Enoto intenzivne nege in terapije novorojenčkov (EINTN) na Ginekološki kliniki v Ljubljani. V slednjo prepeljejo novorojenčke, ki ob rojstvu tehtajo manj kot kilogram. Če pa so novorojenčki še v stabilni fazi in potrebujejo samo intenzivni nadzor, jih sprejme Klinični oddelek za neonatologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana.

»Prizadevanja za sistemsko ureditev transporta hudo bolnih otrok do 18. leta starosti na nacionalni ravni podpiramo tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor,« je ob tem povedala izr. prof. dr. Nataša Marčun Varda, dr. med., predstojnica mariborske Klinike za pediatrijo.

»Naša klinika praznuje 30 let obstoja. Imamo 16 postelj. Ko smo začeli izvajati transport kritičnih novorojenčkov, smo na leto prepeljali okoli 70 otrok. Vmes smo morali zaradi kadrovske stiske začasno prekiniti dejavnost in takrat se je pokazalo, kako zelo pomemben del javnega zdravstva je prevoz življenjsko ogroženih otrok.«

Zato upajo, da bodo transporte spet uvedli v začetku prihodnjega leta, ko bodo imeli dovolj kadra, da zdravniki in medicinske sestre na delovnem mestu ne bodo izgorevali. To namreč ni dejavnost, ki bi zaposlovala svoje ljudi, ampak jo izvajajo zdravniki in sestre, ki redno delajo v intenzivnih enotah.

V Sloveniji bo torej treba transport kritično bolnih novorojenčkov in dojenčkov ter otrok zakonsko urediti tako, da bo ustrezal sodobni medicinski doktrini in bo tudi predstavljal podlago za ustrezno finančno vrednotenje, še pravijo v ljubljanskem UKC. Dr. Pedro Dominguez-Sampedro, dr. med., iz bolnišnice v Barceloni je ob tem pojasnil, da pri njih odlično deluje kombiniran sistem, kar pomeni, da država krije tako neonatalni kot pediatrični transport.

Poskrbljeno je torej za novorojenčke in dojenčke. In ker španski sistem deluje, si naši zdravniki želijo, da bi ga Slovenija prepoznala kot primer dobre prakse in kot takšnega tudi uvedla v javni zdravstveni sistem.

Besedilo: Maja Sodja

Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik , Arhiv Pop Tv, Shutterstock

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri