Modni oblikovalec Marjan Krnjič je skupaj z Jožefom Srako že dobra tri leta v Londonu.
Dvojica je stopila po poti številnih mladih, ki zapuščajo Slovenijo v iskanju novih možnosti. Marjan, ki je v Londonu našel nov navdih in številne izzive, je po dobrem letu dni zakorakal na novo pot, ki ga je odpeljala na prav posebno sveto mesto.
Ni skrivnost, da se v London za iskanjem novih priložnosti zatekajo številni umetniki. Kako ste si vi postavili temelje? Je veliko težje kot doma?
Seveda je veliko težje. Čeprav sva se z Jožetom res dobro pripravila, je še vedno neverjetno težko. Je pa tudi res, da ti tukaj vsak posel prinaša novega in da ko si postaviš teren, tudi če to traja, je to lahko stabilno in dobičkonosno. Če seveda delaš dobro. In mislim, da midva delava dobro. Mislim, da naju je London dobro sprejel. Je pa res trd boj za obstanek in ni ravno najlažje. Pod znamko MK exclusive oblikujem že šesto leto. Na mojih modnih šovih hodijo vedno najbolj priljubljeni modeli in šovi so res produkcijsko in tehnično vedno vrhunski – že od nekdaj. Morda naju prej niso slišali, ker sva iz Maribora in je Slovenija vseeno majhna in vsak pač izpostavlja svoje. V Londonu se igra na odprte karte. Ni igranja in pretvarjanja.
Znani ste po tem, da so vaši šovi dodelani. Koliko vztrajnosti, truda in dela je vloženega v vsak takšen podvig?
Vsak moj šov je poglavje zase. Ima natančno začrtano zgodbo, ki jo navadno razvijamo tri mesece, nato pa še sama organizacija traja približno enako. Vsak trenutek, povezan s temi dogodki, je dobro premišljen in zahteva svoj čas. Veliko časa. Je pa res, da smo se skozi leta z ekipo že navadili drug drugega in sva že visoko produkcijski šov z lahkoto organizirala tudi iz Londona. Da sva to dosegla, sva res veliko pretekla.
Pod znamko MK exclusive oblikujete že šesto leto. Na vaših modnih šovih hodijo vse najbolj priljubljeni modeli in šovi so res produkcijsko in tehnično vedno vrhunski – že od nekdaj. Kakšen zalogaj je izpeljati takšno modno revijo pri nas in kakšen v tujini?
Hvala! Lepo je slišati, ko delo in trud opazite tudi novinarji. Mislim, da se stvari raje ne lotim, kot da jo opravim slabo. To je vodilo mojega življenja in oblikovanja, kar se verjetno odraža tudi v šovih. Tako v Sloveniji kot tukaj v Londonu sva spletla dobra prijateljstva in produkcijska ekipa se dopolnjuje. Pri kakovosti naše produkcije med Slovenijo in tujino ni razlike. Razlika je v vabljenju ljudi in organizaciji prostora ter sami logistiki. Če je šov moje znamke bil v Mariboru edini pričakovani šov leta, je tukaj treba biti iskren in si priznati, da se v Londonu takšni šovi odvijajo dnevno, in to znamk, ki so multinacionalke. Za najino delo in pojavljanje tukaj skrbi agencija, ki bdi nad objavami in celostno podobo ter časovnico dela.
Letošnje leto je bilo za vas tako na delovnem kot tudi na osebnem področju polno težkih preizkušenj, saj ste precej prehitro izgubili mlajšega brata Maria. Kako ste vse skupaj predelali?
Decembra sem imel dogodek v Mariboru, ki je bil odlično sprejet in nikoli si nisem mislil, da bom leto 2018 začel s takšno novico namesto z dogodkom. Takoj po novici sem priletel domu in si govoril, da ni res, da bo vse okej. Dokler nisem na lastne oči videl brata v bolnišnici. Takrat sem si verjetno že potihoma priznal, da je to to, in izgubil vse upanje.
V bistvu ste se po tragični nesreči zakopali tudi v delo. Vas delo rešuje vseh negativnih misli?
Da. Prve mesece nisem mogel delati nič, kar me je spominjalo nanj. Vse sem opravljal nagonsko in zato, ker se pač mora narediti. Da čim prej mine dan. Zadnje mesece sem se resno poglobil v postavljanje energijske skulpture v Londonu, ki je posvečena mojemu bratu in vsem prijateljem, ki sem jih izgubil. Skulpturo smo skupaj posvetili tudi na Stonehengeu in jo izdelali s prijatelji umetniki Nadjo Kananovič, Jožefom Srako in Anno Paynich. Zadeva bo v Londonu trajno vidna, o njej pa bom, ko bo pravi čas, tudi povedal kaj več.
Besedilo: MIMA // Fotografiji: osebni arhiv
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
