Miša Molk: “Bila bi babica”

27. 7. 2016 | Vir: Lady
Deli
Miša Molk: “Bila bi babica” (foto: osebni arhiv)
osebni arhiv

Zagotovo velja za največjo televizijsko zvezdo pri nas. Ko se je razvedelo, da naj bi Miša Molk po dolgih letih spet vodila oddajo, sem jo obiskala v njeni pisarni na Kolodvorski ulici.

Zaupala nam je, kaj se dogaja v njeni službi in tudi zunaj nje in zakaj je že tako dolgo nismo videli na televizijskih ekranih. Ob šikaniranju, ki ga je deležna, pa se me je najbolj dotaknila njena širina – z Mišo se je zelo lepo pogovarjati.

► Boste na TV Slovenija vendarle spet vodili oddajo?

To je zgodba z dolgim naoljenim repom. Nič kaj prijetna. Želela sem delati pogovorno oddajo, oddala kar nekaj zelo izdelanih predlogov, pa mi je bilo izmuzljivo rečeno, da sredstev ni. Zdaj vidim, da seveda sredstva so, saj pogovorne oddaje delajo druge, zunanje sodelavke, in sem tega zelo vesela, vendar bi bila vesela tudi, če bi takrat dobila pravi odgovor, namesto slepomišenja in šikaniranja s strani direktorice. Bila pa sem vljudno povabljena k snemanju podcasta za naš MMC in prvi pogovor že posnela. Zato zdaj poleg podcasta pripravljam tudi oddajo Intervju. Malo me sicer skrbi, kako bo z naborom gostov, kdo bo koordiniral izbor, saj imamo zdaj skupno že 15 pogovornih oddaj. Jaz bom to oddajo pripravila, potem pa vodstvo verjetno čaka temeljit razmislek, koliko takih oddaj je smiselno predvajati in kdaj, predvsem pa, kako sploh oblikovati prvi in drugi program TV Slovenija.

► Zdaj sta oddaji dobili še Vesna Milek in Carmen L. Oven ...

Res sem vesela teh deklet, s katerimi se poznamo. Ampak ta izmuzljiv stavek, da ni denarja, potem pa pridejo zunanji ljudje in delajo, dobivajo honorarje in denar za izdelavo scenografije – to pomeni, da denar je. Mislim, da sem bila za nekaj kaznovana – za kaj, pa lahko le ugibam. Pa saj nisem edina. Komunikacija je v našem zavodu zelo vprašljiva.

► Toda zakaj vam ne dajo oddaje, da bi jo vodili?

Na to vam sama težko odgovorim. Sicer pa osebnega problema ne želim tako zelo izpostavljati, saj je pripeljal že do 'ad nauseam'. Večje težave so zaradi nepremišljenega načrtovanja in premeščanja oddaj ter slabih odnosov.

► Menite torej, da vas šikanirajo?

Precej. Zato sem se obrnila tudi na urad Varuha človekovih pravic in na Inšpektorat za delo. Pa ne zgolj zaradi sebe, ampak da se opozori na nedopusten način komunikacije, na kar so bili pozorni tudi nekateri člani programskega sveta in prav zato predloga o programskih spremembah niso potrdili.

► Kaj pa torej zdaj počnete, kaj je vaše delo?

Ker so bila vsa dopisovanja z direktorico precej zmedena in odzivi neprofesionalni, sodelovanje pa povsem neplodno, sem se odzvala povabilu Kaje Jakopič, urednice Uredništva za nove medije. Posnela sem prvi podcast, ki jih bom nadaljevala jeseni, pripravljam pa se tudi na oddajo Intervju.

► Kdaj naj bi bila oddaja na sporedu in ali bo tedenska?

Tako podcast kot oddaja Intervju bosta na sporedu jeseni. Intervju bom pripravljala mesečno, podcast pa na štirinajst dni.

► Slišala sem, da vodstvu dajete veliko predlogov za nove oddaje, da bi popestrili program ...

Saj bi vam lahko pokazala, kaj vse sem oddala, pa ni bilo odziva.

► Pa se vaše ideje vendarle uporabijo?

Mislim, da se, saj sem to že opazila. Tega sem vesela, ker to vendarle pomeni, da je nekdo gradivo prelistal. Vidim kakšno mojo idejo, gosta, pristop k oddaji in to me veseli. Ker sem ljudi naučila kako delati, sem vesela, da se kaj uporabi. Če ne morem uporabiti jaz, naj vsaj drugi.

► Si želite imeti oddajo, je to pomembno za vas?

Nisem obsedena s tem, da bi morala oddajo tudi voditi. Z veseljem bi pripravila tudi kakšen dokumentarec. Vendar da te izženejo iz razvedrilnega programa, kjer sem delala več kot 30 let, in potem ne dobiš odgovora, ko vprašaš zakaj, to človeka zmede, prizadene. Z odgovori je lažje živeti, mar ne? Ta grenkoba me je mlela kar nekaj časa, ker mislim, da imamo ljudje na voljo besede, da se med sabo pogovarjamo in pomenimo, tudi če se ne strinjamo. Molk in izmuzljivost pa me uničujeta. Zdaj sem se od tega oddaljila in mnogo lažje živim. Razložila sem si, da so ljudje tudi zlobni in profesionalno šibki. In ker to govorim na Facebooku in v intervjujih, sem verjetno pri komu tudi nezaželena. Ampak če zavod ni lojalen tebi, kako boš ti njemu? Lojalni moramo biti gledalcem in poslušalcem. Zato smo vendar tukaj.

► Zanimivo je, da pri nas ni neke konsistence oddaj. V tujini imajo uspešne oddaje z istim voditeljem in konceptom po 20 let in več. Zakaj pri nas ni tega, da bi na primer vedel, da boš vsako nedeljo gledal Maria?

Saj so tudi na javni televiziji kakšne stalnice, ki imajo svoje zveste gledalce in so tako zaradi vsebine kot zaradi voditeljev postale blagovna znamka naše televizije. Pa se vsake toliko časa zgodi, da se dregne tudi v njih.

► Tudi vaša hči Ula je zajadrala v medijske vode ...

Res je, zdaj dela na televiziji Planet TV, pred tem je delala na TV Slovenija. Oddajo ji je ponudil takratni odgovorni urednik Peter Radović in je začela delati. Vendar je tudi njo direktorica izgnala in z njo pod roko tudi Mario Galunič, ki je tudi meni zaprl vrata.

► S kakšno obrazložitvijo?

Tega ne vem, saj mi ni odgovoril. Shranjeno imam to pošto: "Tvoje besede se berejo skoraj tako, kot da je dolžnost vsakokratnega odg. urednika RP, da angažira Mišo Molk za uresničevanje svoje vizije ipd. In zdaj naj še pojasnjujem, zakaj ni tako ..." Vidite, takole komuniciramo.

► Sta s hčerko Ulo zelo povezani?

Ula že od 18. leta živi na svojem. To je sama želela, res pa je, da sva potem obe lažje zadihali, saj je mene manj skrbelo, kdaj se bo vrnila domov, ona pa se je manj živcirala, ker se je tako lahko ognila neposrednemu nadzoru. Starše vedno skrbi za otroka, tudi če so stari že 18 let, gledaš na uro in si buden. Zdaj pa se zjutraj slišiva, zelo sva navezani, verjetno tudi zaradi smrti njenega očeta, saj sva si takrat morali veliko razložiti in povedati. Pogovarjali sva se tudi o tem, kako jo je prizadela najina razveza in kako je to predelovala, skratka, imava zelo odprt odnos. Še vedno sem mama, saj mama ne more biti zgolj prijateljica. Ampak ta mama mora znati dati prste stran od otroka, da lahko res odraste.

► Ima Ula fanta?

Ula ima fanta, zdaj sta praznovala 'dveletnico', če se tako reče. Zelo se imata rada in si stojita ob strani, všeč mi je, ker veliko stvari počneta skupaj, kar se tiče kuhanja in tako naprej. Ni stroge delitve dela, sta enakovredna partnerja.

► Se veselite, da bi bili babica?

Vesela bi bila zagotovo. Pogojev za to še ni, poleg tega tudi Ula še nima tega preplaha v sebi. Ko bo, bo pa to super. Sem iz družine, kjer je mama čuvala otroke. Če bi Ulo poslušali, bi rekla, da sem malce 'ubrisana' na majhne otroke. To večno spraševanje in radovednost, to je nekaj neskončno očarljivega. Če bi imela danes otroka, bi bila še več z njim, ker se tudi mi ob otroku izobražujemo in rastemo. Včasih smo si le podajali kljuko, se dogovarjali, kdo bo šel po otroka v vrtec, kdo bo skuhal do konca ... Vedno je tako, takrat ko imaš veliko dela, imaš majhnega otroka. Potem s slabo vestjo hodiš v službo in slabo vest imaš, če se odpoveš kakšnemu delu. Pogosto me je preganjala slaba vest, zdaj, ko bi imela čas, pa je manj dela.

► Vam je žal, da nimate več otrok?

Žal ne, tako se je pač zgodilo. Večkrat sem rekla, da bi imela tri, če bi bilo z avtorstvom vse v redu (smeh). Saj sem se kasneje še zaljubila, ampak če mi v enem zakonu ni uspelo, absolutno ne želim še enega takega življenja, da bom sama z otrokom. Želim si dom, kjer se čutijo vsi družinski člani.

► Je bilo težko biti sama z otrokom?

Silvan je bil odličen očka. Ulo je znal tudi previti in se je veliko ukvarjal z njo, tako da ne morem reči, da sem bila mati samohranilka. Bil je zelo navzoč, le midva sva imela slabe točke.

► Imate trenutno kakšnega partnerja?

Naj to ostane moja stvar.

► Zakaj ne marate govoriti o osebnih stvareh?

Zakaj? Ker iz enega časopisa poberejo naslov ali pa kakšno izjavo iz intervjuja še druge revije in potem nekje zaslediš pogovor, ki se sploh ni zgodil. Tako potem kakšni novinarki ali novinarju, ki sta povsem zaupanja vredna, prav to zaupanje odrečeš. Prav zaradi teh 'srak', ki se potem poženejo na tekst in povsem ljubezniv pogovor spremenijo v katastrofo. To je razraščanje populizma.

► Bi medijski trg preživel brez takih člankov, oddaj?

Seveda, to si upam reči tudi kot dolgoletna urednica. Mi smo vedno delali oddaje, kjer je zabava tudi kaj sporočala. Ni bil le krohot, smeh in dretje, bila je tudi vsebina in bila je tudi super gledanost. Ni treba zelo 'popreprostiti' stvari, da bi jih gledalci in bralci razumeli, ne smemo jih podcenjevati. Izgovor je, da občinstvo to želi. Ni vse tako preprosto, saj nekateri tudi razberejo, da je kaj neokusno in ubožno.

► Kako pa gledate na ljubezen, odnos?

Seveda poznam oboje. Včasih sem bila bolj navdušena nad zaljubljenostjo, ko se po tvojih možganih sprehajajo strupi. To ni čisto normalno stanje. Takrat si vzhičen, kar nosi te in ne vidiš stvari resnične, ampak si marsikaj umišljaš, lahko si bolj ustvarjalen, ko imaš to energijo. Nič nimam proti, ker je ta občutek, ko čakaš, kdaj se boš spet srečal, ta hoja na zmenek in pričakovanja nekaj čudovitega. Ampak potem greš sam domov in ohranjaš svojo identiteto. Ljubezen pa je tisto, kjer je treba veliko delati. Ne smemo si umišljati, da strast med dvema človekoma traja vse življenje. Strast se kot para spušča iz tebe in ko zabrbota, tudi hlapi. Treba je delati, da ohraniš spoštovanje, da se še vedno ljubiš na tak način, kot si se, tudi telesno, kar je zelo težko. Jaz vem, da ko sem postala mamica, sem Silvana morda postavila malo ob stran. Ker sem bila zelo vesela in srečna mama, sem pozabila, da sem za nekoga ženska in partnerka. To partnerstvo mi je še šlo, sem se pa morda malce odtujila od njega, da nisva več vedno zaspala v žlički. Bila sem utrujena, oba sva veliko delala. Silvan je bil takrat pripravnik, jaz pa brez redne službe in sem zelo veliko delala in verjamem, da moški nima dobrega občutka ob ženski, ki veliko dela in se posveča otroku. Tudi on si je zaslužil veliko pozornosti, ki pa je žal ni dobil. Zato je treba odnos zalivati kot rože in sproti reševati spore. Bog ne daj, da se kakšen spor usmradi. Treba je paziti, ko se spremo, kako daleč gremo, ker vseh žalitev ne pogoltnemo, treba je izbirati besede.

► Pa lepota, urejenost? Je pomembna za odnos in tudi za voditeljice?

Urejenost je odnos do sebe. Človek si mora vračati ljubezen, saj se takrat, ko si svež in urejen, počutiš bolje. Jaz zjutraj vstanem, potem telovadim, se stuširam, pojem zajtrk in nato grem od doma. Želim se izogibati hitrici, zato si vzamem dovolj časa, saj ne želim živeti v stresu.

► Si znate čas dobro organizirati?

Figo, ne znam. Sem človek, ki zvečer zelo rad bere, gleda filme ali nogomet. Videli bi Mišo z eno skledo sadja, v drugi skledi kikiriki in čisto zraven ekrana gleda nogomet. To je bila zame velika sprostitev. Če tega ni, berem knjigo in jo zaprem okoli dveh zjutraj. Potem grem pogledat še na Facebook. Izgleda, da se moram zvečer nekako najesti zgodb, da grem lahko spat. Če pa moram vstati res zgodaj, grem spat prej, ker mi je moj jutranji ritual, o katerem sem govorila prej, zelo pomemben.

► Na mizi vidim, da berete knjigo Očarljivi skupinski samomor Arta Paasilinne.

To knjigo sem že zdavnaj prebrala, prinesla sem jo kolegici, ki gre na dopust. Je imenitna knjiga, vsem jo priporočam. Nekaj sodelavcev si med sabo izposojamo knjige. Sem si pa že naredila kupček knjig, ki jih bom brala med dopustom.

► Kam se odpravljate letos?

Ne vem še, ker bom od danes naprej brskala in iskala pravi kraj. Sicer bi na dopust že šla, pa smo imeli v družini manjši zdravstveni zaplet, ki me je še malce zadržal tukaj. Umrla je tudi moja draga sodelavka, morala sem se od nje posloviti. Sicer pa nimam neke stalne točke, kamor bi se vračala vsako leto na dopust, obredla sem že pol sveta. Tako za letos še ne vem, kam bom šla.

► Potujete sami ali v družbi?

Kakor kdaj.

► Vam je lepo, da ste malo tudi sami?

Samoto potrebujem. In mir, da lahko berem. Če pa se potikam naokoli, je seveda to prijetno početi tudi v družbi.

  • "Umazane zgodbe so čista žlehtnoba"

    To je provincializem, brezkompromisna tekma za bralke in bralce, to sta tudi žlehtnoba in hudobija nekaterih, ki izdajata predvsem to, koliko teme je v ljudeh. Prebrala sem na primer tudi kolumno od Bernarde Jeklin, ki je sicer vedno govorila, kako ni nikoli šla čez mejo okusa, pa preberem, da ima Vesna Milek oddajo na TV Slovenija in potem je bil njen zadnji stavek: "Če pa kdo sreča Mišo Molk, naj pogleda, če ima kaj pogrizene nohte. To je žlehtnoba, to je primitivizem, ki želi usekati. Kakšno voljo, željo in intenco ima 80-letna gospa to podtakniti 60-letni gospe? To je zame hudobija. Vesna, s katero sva govorili ravno včeraj, je bila osupla nad tem in mi je rekla: "Nohte imaš urejene. " (smeh)

Besedilo: Eva Jandl
Foto: osebni arhiv

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord