Miro Cerar: "Včasih uide tudi kakšna močna beseda!"

Nogomet, košarka, telovadba ...

Že v zgornji mladosti sta telovadila skupaj z očetom, izjemnim slovenskim telovadcem Mirom Cerarjem, tako doma kot tudi v naravi. Oče si je malega Mira večkrat oprtal na rame, dodal še nahrbtnik z utežmi in se podal v hrib ter s tem pridobil nemalo kondicije. Tako je slovenski premier že v mladih letih spoznal, kakšni izzivi in prežemajo zajemajo profesionalni šport. Sam je sicer, ko so živeli na ljubljanskih Prulah, najraje brcal žogo, se kotalkal in vozil kolo, njegova ljubezen do nogometa pa je ostala zasidrana v njem tudi ob selitvi v Grosuplje, kjer je brcal skupaj s priznanima pravnikoma Rokom in Aleksandrom Čeferinom. Kot otrok je rad posnemal očeta in v Narodnem domu takrat tudi sam telovadil, vendar pa se gen za gimnastiko očitno ni prenesel tudi nanj, saj ga je vse bolj začela mamiti košarka. Svojo košarkarsko pot je začel v Trnovem in nadaljeval pri Slovanu, kjer je bil izbran v ožjo selekcijo.

Dodeljeno mu je bilo mesto organizatorja igre in v tej vlogi se je kar dobro znašel. Naučil se je timskega dela in spoznal, da v življenju ni velikih in malih vlog. Da je tim uspešen, mora vsak odigrati svojo vlogo. Kmalu po začetku služenja vojaškega roka in študija je misel na košarkarsko kariero opustil, saj bi se le s težavo kosal z najbolj nadarjenimi fanti.

Zdrav začetek dneva

Ljubezen do športa v njem tli še danes. Če le najde čas, se rad odpravi teč, čeprav je večinoma preveč zaseden z obveznostmi, ki jih prinaša položaj predsednika vlade. "V določenih obdobjih sem preveč zaseden z obveznostmi doma ali v tujini, če pa mi le uspe najti čas, se odpravim na sprehod ali teč. Vesel sem, da lahko tečem skupaj z Mojco, saj je veliko lažje, če te nekdo malce priganja in spodbuja. Mojca je v mladih letih trenirala atletiko, zato je to zame še prav poseben izziv. Večkrat jo je težko dohajati," v smehu prizna Miro Cerar, ki sicer za odmerek telovadbe poskrbi že zjutraj, potem pa si privošči obilen zajtrk. Že nekaj let skrbi za prehrano, tako ne uživa alkohola, poleg tega pa tudi mesa ne. Kot je razložil, alkohol kaj kmalu postane nezdružljiv z vegetarijanstvom, čeprav verjame, da se mora za tak način odločiti vsak sam. "Prav pa je, da imamo do živali spoštljiv odnos, " še doda.

S športnimi dosežki se rad pohvali

Z otrokoma rad spremlja športne prireditve tudi na malih zaslonih ali pa v živo. Tako se je pred kratkim udeležil rokometnega prvenstva v Franciji, kjer si je ogledal polfinalno tekmo in glasno navijal za naše fante. "Uh, navijal sem pol časa glasno, pol pa zmerno glasno. Kot športnik ali navijač sem zelo glasen, če se vživim v igro, čeprav moj glas ni preveč močan. Prav zato mi včasih uide tudi kakšna močna beseda, zato se moram zdaj kot predsednik vlade nekoliko paziti. Če sem glasen, moram biti spodobno glasen," pojasni v smehu. Skupaj z ministrico za šport sta naše rokometaše bodrila vse do konca. "Priznati moram, da takšne tekme v življenju še nisem doživel. Med tekmo sem sedel med dvema visokima mednarodnima funkcionarjema in ob akcijah naših rokometašev sem večkrat skočil v zrak, medtem ko sta onadva mirno obsedela na mestih. Na neki točki jima je bilo žal, da nam ne gre, vendar pa sva jima z ministrico vsak po svoje razložila, da smo Slovenci trmasti in sposobni in naj počakata na konec tekme. To je zgodovinski dogodek za vso Slovenijo. Pokazali smo, da znamo in zmoremo tudi kot ekipa," s ponosom pove premier, ki nas spomni, da smo Slovenci velik športni narod, kar rad poudari tudi pred svojimi političnimi kolegi.

Lani je tako v Berlinu na predavanju vodilnim nemškim gospodarstvenikom omenil uspehe Petra Prevca, v času, ko mu njihov adut Freund ni bil kos. "Njihov odziv je bil prav simpatičen, malo so najprej protestirali, nato pa v smehu priznali, da imam prav. Slovenija je in mora biti tudi v prihodnje domovina športa," za konec še pove Miro Cerar.

Novo na Metroplay: Matej Zemljič o zakulisju snemanja, dojemanju igralstva in stvareh, ki mu pomenijo največ