Mic Melanšek in Katka Stojilkovski: 522 dni v Aziji

“Če nama je bilo nekje fino, sva tam ostala dalj časa.”  (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Story
8. 4. 2016

Si predstavljate, da pustite vse službene težave in vsakdanje tegobe v Sloveniji, sami pa za leto in pol odpotujete na prečudovite peščene plaže azijskih otokov, srkate okusne naravne sokove in opazujete turkizno morje, polno raznobarvnih rib? No, Mic Melanšek in Katka Stojilkovski sta storila prav to. Spakirala sta nahrbtnika, kupila enosmerni karti in se prepustila, da ju duh Azije vsrka vase.

Story: Na pot sta se podala brez načrtov, povsem spontano. Kakšna pa so bila vajina pričakovanja glede potovanja?

Katka: No, želela sva se le imeti 'ful fino' in zapisovati najine prigode na blog, kjer bi najino pot lahko spremljali starši in prijatelji.

Mic: Pred tem sva že oba veliko potovala, zato so bila moja pričakovanja izredno velika. Že po nekaj mesecih pa sem bil prepričan, da je Azija vsekakor izpolnila najina pričakovanja, čeprav sva bila šele na polovici. Blog sem začel pisati že leta 2010, sprva le kot dnevnik, pozneje so sledile redne objave, nisva pa imela velikih pričakovanj glede tega. Veliko ljudi naju je nato začelo spraševati, kje naj stanujejo, jedo, zato sva začela pisati tudi o tem.

Story: Zakaj pa ste se odločili, da boste obiskali prav Azijo?

Mic: Evropo sva odpisala že v začetku, Severna Amerika je po mojem mnenju namenjena izletom, in ne potovanju, Južna Amerika mi ob obisku ni bila všeč, Afrika pa predstavlja kar precejšen finančni zalogaj. Izračunala sva namreč, koliko denarja imava voljo in koliko denarja na dan lahko zapraviva. Aha, dnevno lahko zapraviva 42 evrov, danes pa sva jih zapravila manj, tako da lahko potovanje podaljšava. (smeh) Najbolj hecno je bilo, ko sva zbolela, se slabo počutila in obležala. Takrat nama je bilo fino, ker sva zapravila malo in vedela, da bova zato lahko ostala dalj časa. (smeh)

Story: Pustiš službo, prodaš stanovanje in se posloviš od družine. Ne zveni niti malo enostavno. Kakšna pa so bila vajina izhodišča?

Mic: Kar se tega tiče, se najini zgodbi razlikujeta. Sam sem potovanje načrtoval že nekaj časa in odprl varčevalni račun, na katerega sem polagal denar. Ko sva se s Katko spoznala, sem seveda novemu dekletu predstavil idejo o potovanju in odločila se je, da se mi pridruži.

Katka: Micu se je v podjetju zaključila pogodba, sama pa sem delala na fakulteti. Morda čas zame ni bil povsem idealen, a ko se je odločil, da spakira nahrbtnik, sem se odločila, da grem z njim. (smeh)

Story: V vsem tem času ste obiskali kar 10 azijskih držav. Kaj, ko bi morali vsako izmed njih opisati v enem stavku?

Mic: Uf, Indija je pravi funkcionalni kaos, po eni strani diši, po drugi strani pa smrdi in gre vse narobe. Šrilanka je lahko malenkost dolgočasna, vendar odlična za začetek. Nepal je čista pravljica, ki jo moraš obvezno obiskati večkrat. Tajska je pravi hedonizem, primeren za začetne popotnike. Indonezija je raj na zemlji, preplet velikega števila otokov. V čudovitem Mjanmarju se boste drenjali skupaj s turisti. Laos je naporen za potovanje, poleg tega pa tudi presenetljivo nerazvit. Vietnam je naveličan turistov, zaradi odnosa in številnih Rusov pa nama ni ostal v lepem spominu. Ljubitelji morskih aktivnosti bodo uživali na Filipinih. Japonska je olikana in mirna, po drugi strani pa totalen odklop.

Story: Kokos in skedenj, tako ste na blogu označili primerjavo med solo potovanjem in tistim v dvoje, ki je po vašem mnenju očitno čisto nasprotje.

Katka: Res je! Vendar jaz rada potujem v dvoje.

Mic: No, saj tudi jaz rad potujem v dvoje, vendar bi v določenih trenutkih želel pritisniti stikalo za trenutek samote in miru, takrat ko potrebuješ trenutek zase. Sam sem nekoč potoval po Indiji in bilo je super. Je pa seveda lepše z nekom vse deliti.

Story: In ko smo že pri dvojini. Kaj vaju je v tem času najbolj povezalo?

Mic: Skupaj sva se naučila organizirati in reševati probleme, se spoprijemati s stvarmi v dvoje, tudi s tečnostjo drug drugega. Če se skregava, bi jaz rad bil tiho in v miru premlel, Katka pa bi se pogovarjala in reševala težave skupaj. (smeh)

Story: Budistični templji v Indoneziji, turkizno tajsko morje in številne dišave južne Indije mamijo številne Zahodnjake, naj jih užijejo. Kje pa bi se sami najraje ustalili?

Katka: Bali! Je namreč ravno prav turističen, tako da je poskrbljeno za dobro hrano in zabavo, kljub temu pa ostaja poceni. Lahko se umakneš v naravo, tako da sva med riževimi polji najela hišo za isto ceno, kot zdaj plačujeva garsonjero s 25 m2. Pasalo bi nama!

Story: Vau, to pa je ugodno. Kolikšen pa je bil strošek potovanja?

Mic: Mislim, da sva na osebo zapravila 15 tisoč evrov, z vštetimi letalskimi kartami, ki jih je bilo res veliko. Kupila sva tudi nov fotoaparat, oblačila ... Nisva pa si privoščila vsega. Praviloma sva se odločila za najcenejše spanje in se zavoljo denarnice nisva udeležila dragih turistično organiziranih doživetij.

Story: Ali se vama zdi, da vaju je potovanje spremenilo. Kako?

Katka: Hm, morda manj zapravljam za materialne zadeve.

Mic: Postala sva bolj razsodna glede denarja, več se posvečava drug drugemu in se manj obremenjujeva. Mislila sva, da bova manj tečna, vendar sva še vedno, morda še bolj. (smeh)

Story: Svoja doživljanja tako z bralci delita na blogu, pred kratkim pa sta izdala tudi spletno revijo Lepopis.

Mic: Res je, zelo sva ponosna. Pred meseci sva namreč pisala samo o svoji izkušnji, ljudje pa so nama pisali, da bi se pridružili in objavljali svoje predloge ter potovanja. Sprva sva to idejo zavračala, saj sva želela naprej oblikovati trdno platformo. Nato sva prišla na idejo, da bi ustvarila brezplačno e-revijo. Popotniki niso le popotniki. Radi imamo dobro kavo, revije ... Vse to sva želela nekako združiti in z revijo nam je to uspelo.

Katka: Poleg tega imava vedno rada nove in nove izzive.

Story: Kakšen pa je odziv bralcev? Koliko Slovencev se v resnici odloča za potovanja na drugo stran sveta?

Katka: Dobivava res lepe odzive in skoraj nobenih slabih komentarjev. Tudi partnerji so lepo sprejeli najino zgodbo, ki jo ljudje radi spremljajo. Še vedno nama veliko pišejo z vprašanji o potovanjih. Na poti sva srečala ogromno Slovencev, ki so potovali za leto dni, zato je ta trend med nami očitno precej razširjen. Srečala pa sva tudi ogromno starejših Angležev in Američanov vse do 70. leta, medtem ko se med Slovenci za potovanja odločajo predvsem mlajši. Nekateri narodi si lahko tudi pozneje privoščijo dopust, njihove pokojnine pa jim omogočajo lagodno življenje v azijskih državah.

Katka: V nekaterih državah je tako, da se odločiš za potovanje, in te prosijo, da se ob vrnitvi vrneš nazaj. Pri nas pa je drugače. Tu te skoraj obsodijo, ker si se odločil za nekaj takega.

Napisala Nika Arsovski
Fotografije Primož Predalič, Sašo Radej, Alpe

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story14/2016

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 14/2016

Story 14/2016, od 31. 03. 2016

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri