Matjaž Jenko: Zaradi samopostrežnega jajčkomata pustil službo!

Matjaž Jenko: Zaradi samopostrežnega jajčkomata pustil službo! (foto: Aleksandra Saša Prelesnik) Aleksandra Saša Prelesnik
Vir: Jana
1. 7. 2017

Poznate tisto večno dilemo, kaj je bilo prej, kura ali jajce? Matjaž Jenko odgovarja, da je bil najprej jajčkomat. Za kaj gre?

34-letni Matjaž Jenko iz Komende je lani, ko je bil kot študent iz predbolonjskega obdobja pred odločitvijo o končanju oziroma opustitvi študija po starem sistemu, dobil inovativno idejo, ki obeta. Pa še diplomo je spravil v žep.

Ste se vi domislili zabavnega imena jajčkomat? Je bilo v igri še katero drugo ime?

Iskal sem zabavno poimenovanje avtomata, želel sem izbrati ime, ki gre hitro v uho, si ga človek z lahkoto zapomni in je unikatno. Zdaj, ko je ime izbrano, pa si želim, da ko ljudje slišijo za jajčka iz jajčkomata, pomislijo na sveža, domača jajčka proste pašne reje.

Od kod ideja za avtomat z jajci? Ste kaj podobnega videli v tujini?

Na začetku lanskega leta sem bil kot študent elektrotehnike iz predbolonjskega obdobja pred odločitvijo o zaključitvi oz. opustitvi študija po starem sistemu. Ob redni zaposlitvi in delu na domači kmetiji nisem našel časa za pisanje diplome, zato sem pustil zaposlitev in se posvetil ideji o jajčkomatu, o katerem sem premišljeval že dalj časa. Ideja o samopostrežnem avtomatu za prodajo kokošjih jajc se je rodila iz praktičnega razloga. Na domači kmetiji namreč prodajamo kokošja jajčka in večkrat se je zgodilo, da nas ni bilo doma in kupci niso mogli opraviti želenega nakupa. Včasih pa so nas zmotili med recimo kosilom, zaradi česar so se nekateri počutili tudi nelagodno. Našim kupcem sem tako želel omogočiti nemoten nakup, ob kateremkoli času, vse dni v letu.

Omenili ste redno službo. Verjetno je bila odločitev za novo poglavje precej težka ...

Ja, odločitev o prenehanju redne in zanesljive službe na Zvezi prijateljev mladine je bila težka. Ampak ko zdaj pogledam na preteklo obdobje, ugotavljam, da sem z jajčkomatom ubil dve muhi na en mah, uspešno sem diplomiral na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko ter začel svojo poslovno idejo. Trenutno sem v fazi širjenja, tako da se že dogovarjam o novih lokacijah postavitve avtomatov.

Kakšna jajca dobimo na avtomatu?

V avtomatu prodajamo izključno domača jajčka s svoje kmetije. Naši kupci lahko izbirajo med dvema velikostma; veliko in sred­njo. Ker gre za pašno rejo, je cena za deset jajčk srednje velikosti dva evra, velika jajčka pa so za pol evra dražja.

Imate v avtomatu zgolj jajca?

V avtomatu omogočamo tudi nakup sveže domače sezonske zelenjave, zdaj ob avtomatu prodajamo mlad krompir. Bosta pa pozneje v avtomatu na voljo češnjev paradižnik in v zimskem času brstični ohrovt.

jajčkomat

Na kaj vse ste morali misliti, ko ste snovali avtomat?

Pri prodaji jajčk iz samopostrežnega avtomata je pomembno, da avtomat omogoča takšen nakup, da se jajčka ne razbijejo, prav tako je pomembno, da avtomat ohranja konstantno temperaturo, ki je zakonsko primerna za hranjenje jajc. V sklopu diplomskega dela sem avtomat nadgradil tudi s sistemom, ki me prek SMS ali elektronske pošte obvesti o polnosti avtomata.

Se lahko zgodi, da pridemo do avtomata, pa jajc v njem ni?

Pred veliko nočjo se je prodaja jajc recimo podvojila. Za zagotovitev jajčk vsem našim kupcem smo takrat denimo jato kokoši na kmetiji povečali. Je pa res, da so nekateri kupci v tem času dobili jajčka kar direktno iz kokošjih gnezd, ker je bil jajčkomat skoraj prazen.

V čem vidite prednost pri prodaji izdelkov prek avtomata?

Zadovoljstvo kupca naši kmetiji pomeni največ. Ljudje, ki so zadovoljni z našo ponudbo, se radi vračajo in z nakupi podpirajo lokalno gospodarstvo ter omogočajo širitev poslovne ideje.

Kakšne so prednosti za kupce?

Odziv na takšno nakupovanje med kupci je zelo pozitiven. Kupci lahko nemoteno kupujejo sveža domača jajčka, prav tako je avtomat preprost za uporabnike, poleg kovancev sprejema tudi bankovce za pet in deset evrov ter po opravljenem nakupu vrne preostanek denarja.

Pred časom je bila afera z mlekomati – jajca so lahko tudi problematična. Kakšnim standardom morate slediti? Kako vzdržujete omenjeno, da kupci dobijo neoporečen izdelek?

Pri proizvodnji nad 200 jajc na dan dnevno je zakonodaja shranjevanja, pakiranja in žigosanja jajc zelo natančna. Treba je voditi evidence sledljivosti jajc, opravljati monitoringe na salmonelo, imeti registrirane obrate, ki jih preverijo uradi. Vse to omogoča, da potrošniku ponudimo neoporečen izdelek. Pri prodaji jajc prek samopostrežnih avtomatov je pomembna konstantna temperatura, ki omogoča, da ne pride do kondenziranja na jajčni lupini, prek katere bi lahko prišlo do morebitne okužbe.

Kje najdemo avtomat? In kakšni so vaši načrti za prihodnost?

Prvi jajčkomat je postavljen na Potoku pri Komendi, na naši domači kmetiji. Naša želja je postavitev več jajčkomatov v večja mesta. Razmišljamo tudi o predelavi jajc v jajčne izdelke, ki bi jih prav tako prodajali prek avtomatov. Gremo korak za korakom novim izzivom naproti.

Besedilo: Ksenija Sedej
Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri