Martina Vrhovnik: “Če se dobro počutiš, ogledala ne potrebuješ”

“Če se dobro počutiš, ogledala ne potrebuješ” (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Story
7. 7. 2016

Že nekaj časa nisem naletela na tako prijetno sogovornico, ki bi prekipevala od energije in z velikim navdušenjem razlagala o svojem delu. Lastnica studia T spot Martina Vrhovnik ne skriva ljubezni do življenja, njeno zadovoljstvo pa se kaže tudi v zunanji podobi.

"Pred tremi leti sem bila le vizažistka, zdaj pa skrbim tako za zunanjo kot tudi notranjo lepoto. Drugo brez drugega ne gre," v smehu pojasni simpatična Martina, ki je pred kratkim vstopila v četrto desetletje.

Story: Zgodba studia T spot se je začela pisati pred dobrimi osmimi leti, pred tremi leti in pol pa ste program obogatili tudi s plesom ob drogu.

Seveda, že ob prvem stiku sem se navdušila nad senzualnim plesom in zato obiskovala treninge v Zagrebu, pred približno šestimi leti. Tovrstna aktivnost pri nas takrat še ni bila tako močno priljubljena. Številni takrat niso razumeli, zakaj sem se zaljubila v ples ob drogu. Povabila sem tudi prijateljico Martino, solastnico studia, in ta čarobni ples je začaral tudi njo, zato sva se odločili, da ga predstaviva našim damam.

Story: Kaj pa vas je pri tem najbolj navdušilo?

Naša zgodba je popolnoma drugačna od javne podobe, ne gre namreč za gimnasticiranje, temveč prebujanje ženskih čustev. Tudi sama sem se že znašla v položaju, ko je bilo moje notranje ravnovesje porušeno. Ko nisem bila v stiku s seboj. Sploh pa, da bi vedela, kje imam glavo in kje rep. Vijačiš vijake v steno, menjaš žarnice in raznašaš vrečke z živili. Popoln kaos! Kako pogosto se izklopimo? Ugasnemo telefon, internet? Kako pogosto si res privoščimo čas s samim sabo? Prav zato je ples ob drogu priporočljiv, saj si med vadbo vzameš trenutek zase. Brez izgovorov! Dvorana je temna, nihče te ne vidi, čeprav zaradi pomanjkanja časa že mesece nisi bila pri pedikerju in že nekaj dni ne najdeš britvice. Prideš v dvorano in ob odsotnosti ogledal in družbi svečk zaplešeš ob drogu na res lepo in glasno glasbo.

Story: Brez ogledal - to je kar precejšen izziv za prenekatere predstavnice nežnejšega spola.

Ali resnično potrebujemo ogledalo? S paradiranjem pred ogledalom se ocenjujemo. Če se dobro počutiš, ogledala ne potrebuješ, saj lepoto preprosto začutiš in jo izžarevaš. Seveda smo se kot najstnice rade ogledovale, zdaj pa tega ne potrebujemo več, življenje smo začele sprejemati popolnoma drugače. Ob dobri glasbi se ženske sprostijo in zaplešejo, brez sramu. Kje drugje pa bi se danes zrele ženske še lahko zabavale, znorele in sprostile? V mladosti se imaš kje zabavati, plesati, v srednjih letih pa tega ni več.

Story: Drugačen pogled na svet pa lahko povzroči številne korake, ki jih sicer ne bi sprejele. Imate morda izkušnje s tem?

Seveda, če smo zadovoljne in samozavestne, lažje sprejemamo pomembne življenjske odločitve. Počasi stopimo v visoke pete, počutimo se bolj ženstvene in lepe, hkrati pa postanemo mehkejše. Saj veste, kaj mislim? Ženske postanejo samozavestne. Stranka je po 15 letih dela v javni upravi pustila službo in odprla lastno podjetje, ki se z leti čedalje bolj širi. Puncam tovrstne stvari spremenijo življenje, pa tudi ženam, saj možje spoznajo njihovo drugo plat. Kar naježim se ob misli na ubogo in izgubljeno žensko, ki je po vadbi popolnoma prerojena. Vidiš, kako se je v vsem tem času, odkar pleše v dvorani, spremenila. Storila korak naprej. Včasih me preplavijo solze, saj postanejo popolnoma drugačne osebe. Morda spet tiste, ki so nekoč bile, preden so padle v vrtinec dela, družine, otrok in skrbi.

Story: Še pred kratkim so ples ob drogu povezovali z nočnimi klubi in pernatimi boami. Je ta percepcija kljub priljubljenosti še vedno prisotna?

Ah, kje pa! Naš koncept je popolnoma drugačen, vendar sem tudi sama na začetku imela s tem precej težav. Pridobitev naziva učiteljica senzualnega plesa ob drogu je velik korak v mojem življenju. Zaradi zveze je bilo moje življenje leta na očeh javnosti in nisem želela, da bi me ljudje napačno razumeli. Vendar smo ravno v tistem času iskale nekoga, ki bi bil pripravljen prevzeti vlogo učiteljice. Nekega dne sem se zbudila v domači postelji in v glavo mi je šinila misel: Zakaj ne bi tega prevzela jaz?! To je to, to ljubim, v to verjamem, poleg tega pa mi je spremenilo življenje. Seveda me je bilo sprva strah, kaj si bodo o tem mislili drugi. Bila sem zmedena, dokler nisem razčistila sama s seboj.

Story: Pred kratkim ste praznovali vstop v četrto desetletje. Kako to vpliva na vaše življenje?

Joj, nič posebnega. Obrnila sem se nov list v življenju. Nisem oseba, ki sprejema novoletne in rojstnodnevne zaobljube. Kako se počutim zdaj? Kaj mi paše? Seveda si to lahko privoščim, saj nimam otrok ali družine, ki bi bila odvisna od mene. Zato se lahko odločim in konec tedna odpotujem na obisk k prijateljem v Zagreb ali pa se odpeljem na počitnice v Toskano. Med tednom si le redko vzamem čas za počitek, saj sem intenzivno vpletena v posel, v prostem času pa rada obiščem starše in nečake, ki jih obožujem. Upam, da bom še naprej tako uživala. Morda bom šla v tujino ali pa spoznala osebo, s katero si bom ustvarila družino. Ne ženem se za ciljem. Vsak nov dan je zame cilj, v življenju pa prisegam na male korake. Le-ti lahko pripeljejo do velikih premikov.

Story: Videti ste odlično. Kako se razvajate in ohranjate mladosten videz?

Obožujem ples, saj nahrani mojo dušo. Rada si vzamem čas za sprehode. Za prijatelje. Za naravo. Ko imam čas, se odpravim iz prestolnice, saj rada potujem. Nimam težav s solo potovanji. Rada sem tudi asocialna, poleg tega pa imam številne prijatelje na vseh mogočih koncih in krajih. Zunaj Ljubljane se življenjski ritem upočasni. Ljudje so veliko bolj srčni in preprosti, čas pa se upočasni. Tega pri nas primanjkuje. Že Neca Falk je prepevala o ljudeh, ki hitijo drug mimo drugega ...

Story: Seveda, Neca je zagotovo zadela bistvo naše sedanje družbe. Z nenehnim hitenjem se namreč izgubljata ženstvenost pa tudi čutnost.

Seveda se izgubljata. Največkrat takrat, ko smo utrujeni in ko se ne počutimo super v svoji koži. Tudi jaz kdaj padem v to. Zato si rada ravno takrat rada vzamem malo več časa zase, da se uredim. Bistveno je namreč, da se ženske dobro počutimo v svoji koži. Tako se takrat že zjutraj uredim, umijem lase in naličim, velikokrat si obujem visoke pete, tudi zato, da se počutim še bolj ženstveno. To so male stvari, ki pomagajo. Všeč mi je, ko ženske vedo, kako se urediti, a številne pretiravajo z ličenjem oz. v tem niso dovolj vešče. Bistvo ličenja ni v tem, da osebo spremeniš, saj jo v tem primeru skriješ za ličili, temveč v tem, da poudarimo prave atribute.

Story: Tako med nami, ali kdaj zapustite hišo popolnoma nenaličeni?

Seveda. Brez ličil me ne boste videli v nobel restavraciji ali pa na javni prireditvi. Pred tremi leti nisem dovolila niti strankam, da bi me videle brez make-upa, zato sem se naličila tudi pred nakupovanjem špecerije. Imela sem občutek, da je grozno, če sem brez ličil. Vendar je bila takšna tudi zgodba pred plesom ob drogu. Ta ples je spremenil tudi mene. Mišljenje o lepoti. Notranje in zunanje. Zdaj vem, da ni nič narobe, če me ljudje vidijo brez ličil, saj sem prav tako krvava pod kožo. Zadnje čase sem zato v dvorani pogosto brez.

Story: Kako ste si pred 20 leti predstavljali življenje pri štiridesetih? Kako blizu so vaše predstave resničnosti?

Uf, ženska z dvema otrokoma, hiško in psom. Seveda je bil na sliki tudi partner, s katerim se po toliko letih verjetno ne bi najbolje razumela, vendar bi bila še vedno skupaj. Če zdaj pomislim na to, moje življenje zagotovo ne bi bilo rožnato. Takrat nisem pričakovala, da bom 20 let pozneje še vedno tako zelo uživala življenje. Nisem mislila, da bom lastnica studia, ki se bo ob tem ukvarjala z najrazličnejšimi dejavnostmi. Kaj pa veš, kaj bo čez 20 let? Morda bom pri šestdesetih začela plesti. Ali pa bom lovila ribe za goste, na otočku sredi oceana. Zakaj ne?! Življenje sem si predstavljala popolnoma drugače, zdaj pa ne razmišljam več vnaprej. Zagotovo se ne bom zdaj obremenjevala, kaj bo čez 20 let. Ni pomemben cilj, pomembna je pot. Zato lahko resnično rečem, da rada živim.

Napisala Nika Arsovski

Fotografije Primož Predalič

Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story27/2016

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 27/2016

Story 27/2016, od 30. 06. 2016

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri