Martina Ipša, stand up komičarka: Smeh je univerzalen jezik

27. 7. 2018 | Vir: Jana
Deli
Martina Ipša, stand up komičarka: Smeh je univerzalen jezik (foto: Aleksandra Saša Prelesnik)
Aleksandra Saša Prelesnik

Priljubljena stand up komičarka z iskrenostjo in izvirnim humorjem navdušuje obiskovalce svojih nastopov. Na odru je ni strah razgaliti svoje intime, saj je prepričana, da si njeno občinstvo zasluži iskrenost. Stand up zanjo namreč ni šala, temveč strast, ki jo opravlja z veliko odgovornosti.

Letos ste bili osrednja gostja dogodka stand up Roasta Martine Ipša na VOYO. Komiki so si vas precej privoščili. Menda ste si to zaželeli za rojstni dan.

Res je, in mojster žara je bil nihče drug kot Vid Valič, in to je, čeprav morda ne zveni tako, prava čast. Je pa dobro, da je vse posneto in na VOYO, da lahko večkrat pogledam in se vsem komikom po potrebi še vse leto maščujem. (smeh) Zame je bil to poseben dogodek, vendar ni bilo dovolj, da sem si to želela, ampak ti morajo drugi komiki izkazati zaupanje, da te želijo 'cvreti'.

Ste lahko izbrali komike, ki so vas 'cvrli'?

Da, predvsem so bili to komiki, ki me dobro poznajo. Pomembno je, da komiki poznajo zgodbe o tebi in vejo tisto, česar drugi ne. Namen je bil, da vsi uživamo na dogodku.

Najbrž je treba imeti trdo kožo, da lahko poslušate šale na svoj račun.

Pri konceptu Roast Martine Ipša ni tako zelo pomembno, da imaš trdo kožo, ker šale izvirajo iz spoštovanja. Verjamem, da niso žaljive besede, ampak ljudje. Isti stavek lahko namreč povemo na dober ali na slab način. Pri t. i. roastu ni namen, da se spremo, moraš pa imeti debelejšo kožo, če se želiš ukvarjati s stand upom. Nihče od stand up komikov, ki jih poznam, se ni začel ukvarjati s tem, ker je želel postati znan, ampak ker je imel motivacijo in željo, da bi se s tem ukvarjal. Prepoznavnost je posledica mojega dela, saj se ne morem ukvarjati s stand upom, če me nihče ne pozna. Sčasoma dobiš trdo kožo, ker odkriješ, da nisi vsem všeč, ne le kot stand up komik, ampak tudi kot oseba, kar je dobra življenjska lekcija. Ne moreš biti vsem všeč. Če te imajo vsi radi, je nekaj narobe.

Ste potrebovali dolgo časa, da ste se uveljavili v svetu stand upa?

Ne vem, kaj pomeni dolgo časa. Še vedno se mi namreč zdi, da sem na začetku svoje poti, čeprav se to sliši nenavadno. Vsi dobri komiki, ki me navdihujejo, delajo 20 ali 25 let. S tem se ukvarjam že 13 let in vesela sem, da sem obstala na sceni, da nisem izgorela ali obupala.

Ste kdaj pomislili, da bi odnehali?

Da, ampak zgolj za nekaj trenutkov. Ne morem se namreč odpovedati nastopanju, saj uživam v tem, da nasmejim ljudi. Zame je velika čast, da ljudje pridejo na moje nastope. Ne morem si predstavljati, da ne bi tega počela, zato ne obupam, ne glede na vse.

Vam humor služi tudi kot obrambni mehanizem?

Vsekakor. Najbrž je bil to moj obrambni mehanizem med odraščanjem in je še vedno, saj lahko s humorjem držim ljudi na distanci, če to želim, ker so ljudje zadovoljni s tem, da jih zabavam. Po drugi strani je humor zelo odkrit, saj je med vrsticami šal mogoče slišati resnico.

Na stand up nastopih govorite tudi o svoji spolni usmerjenosti. Zakaj ste se odločili za to potezo?

Moje občinstvo si zasluži resnico. Začelo se je zelo naivno – komiki, ki so nastopali z mano, so namreč govorili o svojih puncah in pomislila sem, zakaj ne bi tudi jaz. Moja zveza se mi ni zdela drugačna od drugih, vendar sem opazila, da jo občinstvo dojema nekoliko drugače. Takrat mi je postalo jasno, da sem zadela v bolečo točko, vendar ne mislim skrivati tega, kar sem, ker bi s tem dala ljudem občutek, da je s tem nekaj narobe, kar ni res. Želela sem biti iskrena s svojim občinstvom. Vedno sem iskrena na odru in govorim svojo resnico. Mislim, da ljudje prepoznajo iskrenost in se odzovejo nanjo. Zaradi tega se povežemo, saj imamo vsi svoje demone.

Ste bili deležni predsodkov zaradi istospolne usmerjenosti?

Seveda, saj predsodki zmeraj obstajajo, ne le glede spolne usmerjenosti, ampak tudi glede narodnosti, videza, spola, poklica. Predsodkov je ogromno in vedno bodo. Mislila sem, da bo ljudi nehalo zanimati moje zasebno življenje, ampak očitno ni tako. Ne morem spremeniti mnenja ljudi o istospolnem partnerstvu, vendar govorim o tem, ker se mi zdi pomembno, da mladi slišijo, da lahko imaš normalno življenje, če si istospolno usmerjen.

Vas je bilo strah povedati staršem, da ste istospolni usmerjeni?

Vsekakor, saj je podpora staršev izjemno pomembna in svoji družini sem izjemno hvaležna zanjo. Z ženo Janjo sva se pred kratkim pogovarjali, kako dragoceno je, da imamo lahko družinske piknike in se dobro razumemo. To je izjemno pomembno. Sprva me je bilo strah povedati staršem, saj sem vedela, da jim bom s tem razodetjem spremenila življenje. Starši pogosto govorijo, da jim je najbolj pomembno, da je otrok zdrav, vendar nehote začnejo delati načrte za svojega otroka. Nekateri starši so šokirani, če deklica reče, da ne bo imela otrok ali moža. Najbrž so bili tudi moji starši presenečeni, ko so izvedeli, da sem istospolno usmerjena in da se želim ukvarjati s stand upom. To je ogromen zalogaj za bližje, zato sem zelo ponosna na svoje starše, na Janjino mamo in na najine stare starše, ki niso tega le predelali, ampak so najino zvezo odlično sprejeli in naju podpirajo. Za to jim bom večno hvaležna.

Ste imeli v mladosti težave s sprejemanjem sebe?

Da, vendar ne le zaradi spolne usmerjenosti, ampak zaradi drugih stvari, ki so del odraščanja in jih ne razumeš. Še vedno osebnostno rastem.

Menda ste se pred kratkim začeli ukvarjati s fitnesom. Kaj je pripomoglo k tej odločitvi?

To se tudi sama sprašujem. (smeh) Pravzaprav sem se zaradi zdravja odločila za telesno dejavnost, ker sem imela poškodovano hrbtenico in si nisem pravočasno poiskala pomoči. Morala sem na nujno operacijo in potem sem ugotovila, da ne morem nadaljevati takšnega življenjskega sloga. Fitnes mi pomaga pri utrjevanju mišic. Nikdar me ni motiviral zunanji videz, ampak zdravje.

Ste se naučili bolje skrbeti zase?

Ne, moja postava priča o tem, da ne pazim dovolj nase. Ne jem osem obrokov na dan, ampak le enega, ker pozabim jesti čez dan in na koncu pojem sendvič ob enajstih zvečer, ko se vračam z nastopa. Verjamem, da je to mogoče spremeniti z močno voljo. Na prvo mesto bi morala postaviti svoje zdravje. Fitnes mi je v veliko pomoč in imam odlično trenerko Nevo iz BodiFita, ki me zna motivirati.

Je stroga?

Zelo, saj pri meni popuščanje ni zaželeno, ker najdem način, da se izmaknem vadbi.

Ste pri delu zelo disciplinirani?

Na delovnem področju sem izjemno stroga do sebe in ne odstopam od ravni, ki jo želim doseči. Stand up komedija ni šala, ampak zelo profesionalen posel. Vedno moraš imeti vse pod nadzorom, če želiš, da se občinstvo sprosti. Komik je najboljši takrat, ko je njegovo delo videti tako preprosto, da si ljudje mislijo, da bi tudi oni lahko to počeli.

Se vam je že zgodilo, da se občinstvo ni odzivalo na vaše šale?

Na srečo se mi to že dolgo ni zgodilo. Na začetku kariere sem imela nastop, kjer sem bila le zabava ob hrani. Ljudi je bolj zanimalo, kaj bodo jedli, kot kakšen bo program. Toda zdaj me ljudje bolje poznajo in mi dajo priložnost, da jih pridobim na svojo stran. Jaz pa jih moram v nekaj minutah toliko pritegniti, da poslušajo.

Ste morda opazili, da se v nekaterih predelih Slovenije bolj smejijo vašim šalam?

Ne, smeh je univerzalen jezik, in če je nekaj smešno, bo smešno povsod. Moje vodilo je, da ni občinstvo krivo, če se ne zabava, ampak stand up komik. Ne morem prelagati odgovornosti na občinstvo. Če se ljudje ne smejijo, sem jaz naredila nekaj narobe. Treba je prevzeti odgovornost in si priznati, da svojega dela nisi opravil optimalno.

Je Slovence težko nasmejati?

Morda smo bolj zaprti kot Hrvatje in Srbi. Poznam nekaj stand up komikov iz Srbije, ki uporabljajo svoje nastope v Sloveniji kot šale. Pravijo, da lahko, če so nastopali v Sloveniji, nastopajo povsod. Opažam, da je srbsko občinstvo zelo iskreno. V Sloveniji te ljudje poslušajo, na koncu zaploskajo in po nastopu komentirajo, če jim kaj ni bilo všeč, medtem ko boš v Srbiji takoj slišal, če nisi dober. Ni pretvarjanja, kar mi je všeč.

Kako vas sprejemajo v tujini? Imate tremo, kadar nastopate pred tujim občinstvom?

Od svojega mentorja Željka Vukmirice sem se naučila pomembno lekcijo, in sicer, da je trema odgovornost do svojega dela. V trenutku, ko tega ne čutiš, je nekaj narobe, saj to pomeni, da ne čutiš odgovornosti do občinstva. Nastopi v Srbiji in na Hrvaškem so zanimivi, ker Slovenci v državah bivše Jugoslavije ne veljamo za duhovit narod. Ljudje imajo zadržke tudi do tega, da sem ženska. Všeč mi je, da lahko razbijem stereotipe, in odzivi so vedno odlični.

Imate občutek, da je humor bolj zaželen pri moških kot pri ženskah?

Vsekakor, saj to kažejo tudi raziskave. Večina ljudi predvideva, da so moški bolj duhoviti. Obstajajo namreč teme, za katere ljudje menijo, da lahko o njih govorijo le moški, recimo, moški lahko govorijo o svojem spolnem udu, toda če ženske govorijo o tem, to ni več smešno.

Kje iščete ideje za svoje nastope?

Opazujem ljudi, zanimajo me človeški odzivi na situacije, ki jih poskušam predstaviti občinstvu kot zrcalo.

Je vloga komika, da nastavi zrcalo družbi?

Zagotovo, ker komiki nimamo režiserja ali institucije, ki bi nam določala program, za vse smo odgovorni sami. Moramo biti ogledalo družbi, ker smo vpeti vanjo.

Pred kratkim ste praznovali obletnico poroke. Zakaj ste se odločili za poroko?

Z Janjo sva se želeli poročiti, še preden je bilo to dovoljeno. Sem tradicionalistka, poroka se mi zdi čudovita proslava ljubezni. Nisva želeli imeti velike poroke, ampak sva povabili ljudi, ki nama veliko pomenijo. Bil je čudovit dan, takšen, kot sva si ga želeli.

Je večina vaših prijateljev stand up komikov?

Niti ne, ukvarjajo se z različnimi stvarmi, nekatere prijatelje imam še iz mladosti. Skupna lastnost mojih prijateljev je, da so odprti, imajo širok pogled na življenje, zelo so brihtni in se lahko o marsičem pogovarjamo. Zelo so skrbni in ne bi nikogar želeli namerno prizadeti, kar je zame izjemno dragoceno.

Vam je to, da nikogar namerno ne prizadenete, pomembno tudi pri stand upu?

Da. Če se želiš norčevati iz drugih, se moraš najprej znati pošaliti na svoj račun. Najprej je treba pomesti pred svojim pragom, vendar tega številni ne zmorejo in raje obsojajo druge. Nikdar se ne želim norčevati iz svojega občinstva. To zame ni smešno. V stand upu se prav tako ne dotikam političnih tem, ker verjamem, da je vsaka reklama dobra, zato ne omenjam politikov.

Je pred vami delovno poletje ali si boste privoščili dopust?

Poleti imam manj nastopov, vendar pišem scenarije, imam turnejo na Hrvaškem, vsekakor pa grem tudi na dopust. Dve leti si nisem privoščila dopusta in sem pregorela, zato si tega ne dovolim več in z ženo rezervirava dopust pol leta vnaprej.

Kaj najraje počnete na dopustu?

Berem. Obožujem serijo knjig Jacqueline Carey Kushiel's legacy. Na poročnem prstanu imam vgraviran citat iz ene od teh knjig. Rada imam kriminalke, berem tudi biografije, ki me opomnijo, koliko odrekanja je potrebnega za uspeh. Takšne zgodbe me motivirajo.

V 13 letih ste imeli veliko uspešnih nastopov. Kateri nastop se vam je najbolj vtisnil v spomin?

Nepozaben je bil prvi velik nastop, ki smo ga v Zavodu za kulturo Maribor organizirali v Križankah, na njem je nastopilo osem žensk in dva moška. Stand-up komedija je bila takrat šele na začetku, zato je bila to tvegana poteza, obenem je bilo tisti dan še veliko drugih dogodkov. Investicija je bila ogromna, vendar se je obrestovalo, saj smo razprodali Križanke. Prav tako je bilo čudovito v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu, kjer so me zelo lepo sprejeli. Omenila sem le dogodka, kjer je bilo veliko ljudi, vendar število ljudi ni pomembno. Zavedam se, da je vsak človek, ki pride na moj nastop, pomemben. Ogromno odgovornost čutim do svojega občinstva in četudi nastopam le za pet ljudi, dam vse od sebe.

Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik

Novo na Metroplay: Alya o trenutkih, ki so jo izoblikovali, odraščanju in ljubezni do mnogih stvari v življenju