Najboljši strelec NK Maribora Marcos Tavares bo praznični čas preživel v Braziliji, ko bo s svojo družino obiskal starše.
Pri njih nimajo navade praznovati božičnega večera, praznujejo pa biblijski praznik, ki se imenuje dan luči oziroma po hebrejsko hanuka. Marcos je sicer že veliko navad in običajev, ki jih imamo pri nas, sprejel za svoje, saj bo januarja minilo 11 let, odkar je prišel v Slovenijo.
► Se je letos zgodil kakšen prav poseben trenutek, ki vam bo ostal v lepem spominu?
Bilo je res veliko lepih trenutkov. Postal sem prvi strelec prve slovenske nogometne lige ter na drugi strani tudi prvi strelec NK Maribor. To sta zame res posebna športna mejnika. Na drugi strani pa sem pred kratkim z ženo Leticio praznoval deseto obletnico poroke. Res sem hvaležen zanjo in za vse najine skupne trenutke.
► Kakšen je pri vas prazničen december?
Veliko ljudi ne ve, ampak mi ne praznujemo božiča. Praznujemo pa biblijski praznik, ki se imenuje dan luči oziroma po hebrejsko hanuka. Na ta dan je Bog naredil čudež, in zato verjamemo tudi v čudež od Boga za naša življenja in našo družino.
► Kako pa praznujete praznik luči? Se obdarujete?
Tudi. Izmenjamo si nekaj majhnih daril in pripravimo pojedino.
► Kako gledate na praznični čas in trgovsko povezanost z obdarovanjem?
Zagotovo je to mesec, ki je preveč skomercializiran. Ljudje kupujejo velika darila in pozabijo, kaj je zares pomembno. Pozabijo biti hvaležni za to, kar imajo. Darila in hvaležnost lahko pokažemo tudi kak drug mesec, ne samo decembra. Darilo ne pomeni veliko, pomembnejši je dober odnos. Nekateri imajo vse leto slabe odnose, nato pa decembra svojemu partnerju ali partnerici kupijo drago darilo in mislijo, da se bodo stvari popravile in spremenile. Vsak dan v letu je treba vlagati v medosebne odnose.
► Kakšno darilo vas najbolj razveseli?
Največje darilo je, da so moja žena in otroci srečni, veseli in nasmejani. Da imajo energijo in motivacijo. Večjega darila zame ni. Materialne stvari so drugotnega pomena.
► Pred kratkim ste pomagali Anji, dekletu, ki ima cerebralno paralizo. Znašli ste se v vlogi natakarja. Kako je bilo in kaj vam takšne akcije pomenijo?
Če le lahko, se odzovem na dobrodelne akcije. Tako je bilo tudi tokrat. Za dober namen sem dobil pladenj. Tako sem se znašel tudi na drugi strani mize. Delo natakarjev zagotovo ni lahko. Vendar sem se potrudil po najboljših močeh in gostom pričaral nasmeh, postregel sem pijačo in podelil kakšen podpis. Zagotovo vsi nimamo enake sreče in takšne akcije nas spomnijo na to. Če sem pripomogel vsaj malo, da bo Anji v prihodnje lažje, sem izjemno vesel in srečen.
► Leta 2011 ste ustanovili dobrodelno društvo International Ministry Kairos Slovenija, nevladno organizacijo vernikov, katere člani so slovenski in tuji državljani. Kakšno je poslanstvo društva in ali je še aktivno?
Še. Zdaj se imenuje Humanitarno društvo Jezus je pot. Ime smo spremenili, sicer pa dobrodelno društvo še ostaja. V društvu pomagamo ljudem in družinam. Ljudem, ki imajo finančne in čustvene težave. Pomagamo z materialnimi stvarmi in na drugi strani pomagamo družinam z odnosi, pogovori ...
► Ste si kdaj med prazničnim decembrom ogledali tudi katero drugo mesto? Katero vam je bilo najbolj všeč?
Seveda. V Braziliji ‒ mesto Santa Catarina, kjer živita moj tast in družina, ter Porto Alegre, kjer živijo moji starši. V Braziliji dobesedno tekmujejo, katera hiša ima več lučk, katera je bolj praznično okrašena. Ognjemeti trajajo tudi več kot dve uri. Novo leto je tam res posebno.
► Najdete v tem prazničnem času tudi kaj trenutkov zase in za svojo ženo Leticio? Kako izkoristite čas, da se razvajata, in komu takrat zaupata varstvo otrok?
Zdaj, ko imam dopust, je več časa tudi za ženo. V Braziliji otroke pazijo starši in tako imava midva čas tudi zase, kar je res pomembno. Greva na večerjo, plažo, se druživa … Sva na zmenkih kot fant in punca. Skušava ohranjati to, kar sva počela, ko sva se dobivala še na začetku. Tudi doma v Mariboru, ko vidiva, da si morava vzeti čas samo zase, dava otroke v varstvo. Za zakon je zelo pomembno, da imate čas samo za svojo partnerico oziroma partnerja.
► Kako pa zapeljujete svojo ženo? Kako skrbite zanjo? Kako si pripravita trenutke zase?
Mislim, da ona bolj skrbi zame kot jaz zanjo. (smeh) Skrbi za hišo, opravila, otroke, nam dobro kuha. Seveda jo večkrat peljem na večerjo, kjer imava čas, da se pogovarjava. To res rada počneva. Ko imamo včasih prosta dva dneva, pobegneva tudi kam na samo in nato prespiva v hotelu, da imava res kakovosten čas zase.
► Silvestrovo je pred vrati, kje boste preživeli vstop v novo leto? Kaj želite vsem za leto 2019?
Vstop v novo leto bom z družino preživel v Braziliji. Tako moji družini kot vsem drugim želim veliko zdravja, ljubezni. Želim si, da nikoli ne obupate. Dovolite si sanjati. Bodite hvaležni za to, kar imate. Želim vam vse dobro in srečno 2019!
► Letos mineva deset let, odkar ste z novim vetrom prišli v Slovenijo in si ustvarili dom in kariero prav tukaj – v Mariboru. Kako se spomnite teh začetkov in kako ste se navadili na novo deželo, nov dom?
11. januarja bo minilo 11 let, odkar sem tukaj v Mariboru. To sta moj dom in moja država. Na začetku je bilo zelo hudo. Predvsem sem se težko navadil na mraz in zimo. Zdaj sem se že naučil, da se topleje oblečem. (smeh) Veliko časa sem se privajal tudi na slovenščino. Razumem veliko, vendar ne govorim perfektno. Želim izpopolniti tudi to. Vesel sem, da sem tukaj, in večno bo to moje mesto in moj dom. Ljudi so topli in so me lepo sprejeli.
► Kakšno je bilo letošnje športno leto in kaj si želite za prihodnje leto? Kdaj se za vas kot nogometaše v prihodnjem letu znova začnejo tekme in koliko časa boste zdaj 'prosti'?
Jesenski del se je končal s petkovo tekmo proti Rudarju (7. 12. 2018). Veseli smo, da smo ga končali na vrhu in imamo prednost pred zasledovalci. Vendar bo spomladi na sporedu še drugi polčas. Sicer pa si kot vsak športnik želim zmagovati. Želim si in verjamem, da bomo vrnili naslov državnega prvaka nazaj v Maribor. Seveda bi bil presrečen, če bi s klubom v prihodnjem letu spet zaigrali v Evropi. Evropa je vedno cilj in je za nas zelo pomembna. Ampak pojdimo po vrsti. Najprej moramo osvojiti naslov najboljšega v državi. Seveda si želim, da bi bil predvsem zdrav in brez poškodb ter da bi imel možnost zabijati gole.
► Kako so vas sprejeli Štajerci in kako se sami počutite?
Sprejeli so me z odprtimi rokami. Nikoli ne bom pozabil, kaj so Štajerci in Maribor naredili zame in mojo družino. Večno bom hvaležen za to. Vsak dan se trudim, da okolju, ki me je tako lepo sprejelo, tudi nekaj vrnem. Ne samo z nogometom. Tudi zunaj igrišč.
► Vsako leto se za mesec dni vrnete tudi domov. Letos odhajate konec leta. Se veselite Brazilije?
Po koncu tekem in treningov in po koncu jesenskega dela prvenstva se z družino odpravljamo v Brazilijo. Naša najstarejša hčerka se poroči. Čaka nas vesel in lep dogodek. Tako da bo po dolgem času spet čas, da se sreča celotna družina. Rad odidem v Brazilijo, vendar se še raje vračam v Maribor, kjer je moj dom.
Besedilo: Mihaela M. Kocbek // Fotografije: Natalija Jelušič Babič (Foto: Tatjana)
