31. Slovenski knjižni sejem, ki bo potekal od 25. do 29. novembra v Cankarjevem domu, bo tudi letos podelil nagrado za knjigo leta. Založnik, publicist, prevajalec, pisatelj ter predsednik Upravnega odbora nagrade za knjigo leta znotraj Upravnega odbora Slovenskega knjižnega sejma Luka Novak pravi, da gre za prvo nagrado, ki združuje strokovnost in priljubljenost, saj so v izbor vključeni strokovna žirija in bralci, pa tudi za prvo nagrado, ki ocenjuje knjigo kot celoto.

“Država da subvencijo, da bi knjige prišle čim večjemu številu ljudi v roke.”
“Država da subvencijo, da bi knjige prišle čim večjemu številu ljudi v roke.”

foto: Goran Antley

Story: Kako gledate na Slovenski knjižni sejem?

Že 16 let sem v Upravnem odboru Slovenskega knjižnega sejma. Leta 1999, ko sem bil predsednik odbora, smo sejem kot format spremenili. Dodali smo debatne kavarne, šolski knjigosled za otroke, več programa, založniško akademijo ... Pred tem je bil sejem le razstava knjig, saj so se knjige prodajale le v kletnih prostorih Cankarjevega doma. Od takrat je sejem prodajna razstava. Vse skupaj je preraslo v 300 dogodkov. Debatna kavarna, ki jo vodim od vsega začetka, pa se je zelo prijela. Gre za to, da literatura tudi s pomočjo sejma ni več tako sakralizirana, navsezadnje je literaturo treba znati tudi približati bralcem in jo prodati.

Story: Kako poteka izbor za knjigo leta na knjižnem sejmu?

Žirija naredi izbor petih knjig, med katerimi bodo obiskovalci sejma in bralci izbrali eno, oziroma bodo obiskovalci na sejmu glasovali za eno od petih knjig, ki jim je všeč. Nagrada je demokratična, dostopna, ljudska, hkrati pa je to tudi nagrada, ki knjigo ocenjuje kot celoto, se pravi njeno vsebino, oblikovanje, tisk, celostno, s tem, da mora knjiga biti izvirno slovenska. To je nagrada, ki jo dobi založnik knjige, ni pa denarna nagrada. Založnik dobi plaketo in možnost, da na knjigo prilepi nalepko knjiga leta.

Story: Želite z nagrado spodbujati založnike in opozoriti bralce na dobre slovenske knjige?

Z nagrado opozarjamo na naše dobre knjige na podlagi strokovnega izbora, iz katerega bralci izberejo, kar jim je všeč. S tem smo združili strokovnost in popularnost.

Story: Kakšno bralno kulturo imamo?

Vedno je bil problem, ker so si ljudje knjige preveč izposojali in premalo kupovali. Se pa to izboljšuje. Primerjavo delamo s Finsko, kjer bralci veliko več knjig kupijo kot pri nas, torej petkrat več na prebivalca, si pa tudi izposojajo knjige. Tudi v naši knjigarni, ki je nasproti velike Knjižnice Otona Župančiča, vidim, da jih zelo veliko pride iz knjižnice še k nam kupiti kakšno knjigo. To pomeni, da izposojanje knjig ne izključuje nakupov knjig. Saj ljudje kupujejo knjige, pretiravajo pa še ne, čeprav ne bi bilo povsem nič škodljivo pretiravanje pri nakupovanju knjig.

Story: Kako je z izdajo slovenske literature s strani naših založnikov?

Dobro je pokrita in tudi subvencionirana. Ne morem reči, da ni, seveda bi si založniki in avtorji še vedno želeli še več tega, ampak Javna agencija za knjige (JAK) ima med šest in osem milijonov evrov proračuna na leto, kar ni malo. So narodi, ki dajo še več za knjige, ampak ne gre tudi pretiravati, ker je potem veliko knjig, ki dobijo subvencije in ostanejo v skladišču, saj založnik ni toliko prisiljen v prodajo. Je pa tudi precej založb, ki dobivajo te subvencije, ki se zelo trudijo v prodajnem smislu. Država da subvencijo, da bi knjige prišle čim večjemu številu ljudi v roke. Zgolj to, da avtor dobi honorar, ni dovolj. Produkcije je veliko, saj smo še vedno na štiri tisoč naslovih ali celo več. Žal pa naklada pada, od približno 1500 tiskanih izvodov na 500, 700.

Story: Koliko sejem prispeva k popularizaciji knjig?

Sejem je namenjen promociji branja pa tudi nakupovanju knjig. Ni pa prvenstveno namenjen temu, da založniki ponudijo res dobre cene knjig, morda še predobre, in potem je videti, kot da so knjige na razprodaji. Knjiga mora imeti realno ceno, da dobi avtor svoj delež pa prevajalec, tiskar, skratka, da so vse faze knjige pokrite.

Story: Kakšne so cene knjig v Sloveniji?

Takšne kot povsod drugje. Seveda v Franciji dobiš recimo Balzaca res poceni, ampak tam je trg tako velik, da lahko izdaš tudi klasike v večjih količinah in dobiš 'špeh' za pet evrov, sicer pa so cene knjig v Sloveniji primerljive s cenami knjig v drugih evropskih deželah. V naši knjigarni prodajamo knjige z vsega sveta, in če primerjamo cene, so prav tako primerljive.

Story: Ste založniki tisti, ki oblikujete kulturo bralcev?

Gotovo smo pomemben delež v verigi. Delno jo lahko JAK, ki daje subvencije, ampak vedno prek založnika, ki knjige izdaja. Se pravi, da bralno kulturo bralcev oblikujeta najprej založnik in avtor, pri čemer založnik opravi selekcijo avtorjev, kakor potem tudi knjigarnar, ki naredi selekcijo založnikov. V končni fazi je mogoče knjigarnar še bolj odločilen v verigi do kupca, ker ni nujno, da imaš vse založbe, in tudi ni smiselno, da imaš vse knjige vseh založb. Zato je dobro, da je čim več neodvisnih knjigarn, takšnih in drugačnih, da je ta diapazon knjig čim širši. Na koncu pa je najpomembnejši kritik bralec. Če ta posega samo po najbolj oglaševanih, najbolj komercializiranih naslovih globalne produkcije, ne da možnosti nišni literaturi, drugačnim, posebnim knjigam in avtorski domači produkciji.

Story: Se strinjate, da knjiga ponuja več kot le bralne užitke?

Knjiga vedno o nečem govori. Zato smo ustanovili debatne kavarne, ki se ne ukvarjajo le s knjigo, temveč tudi s tistim, o čemer knjige govorijo, s čimer se je sejem tudi odprl do bralcev. To je tudi bil prelomni trenutek knjižnega sejma. Tako na debatnih kavarnah govorimo o družbi, religiji, arhitekturi, znanosti, vsem, kar se nas dotika in kar je vsebina knjig. S tem se je tudi diapazon sodelujočih zelo razširil. Letos je fokus 31. Slovenskega knjižnega sejma Francija s tremi gosti iz Francije - Pascalom Brucknerjem, Jacquesom Rancièrom in Frédéricom Beigbederjem - v sodelovanju s Francoskim inštitutom. Francija je tudi dežela kulinarike in stripov. Strip sploh zadnja leta pridobiva zanimanje, čeprav je pri nas še vedno marginaliziran. Nekateri namreč še vedno mislijo, da je le za otroke, pa ni.

Napisala Suzana Golubov
Fotografije Goran Antley

22. november 2015 Trači › Domači trači foto: Goran Antley
Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story46/2015

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Avto magazin

Letna naročnina (12 številk)

Cena s popustom: 33,52 €

REDNA CENA: 47,88 €

NAROČITE ZDAJ

Čarovnija okusa

6-mesečna naročnina (6 izvodov)

Cena s popustom: 15,25 €

REDNA CENA: 17,94 €

NAROČITE ZDAJ

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri