Luka Dončić, 18-letnik iz Ljubljane, ki že pet let živi in igra košarko v Madridu, je po letošnji sezoni lahko miren. Odigral je kot zrel, odrasel profesionalec, na katerega se lahko zanesejo soigralci in trener. Postal je eden od nosilcev igre velikega kluba Real Madrida, Slovenija ga nestrpno pričakuje v reprezentančnem dresu, njegove družbe na parketu se veseli zvezdnik NBA Goran Dragić.
Lukova zgodba je bila zdaj že večkrat napisana, a na hitro jo lahko ponovimo. Žoga je bila njegova prva in najljubša igrača, kar ob očetu Saši Dončiću, ki je nekoč blestel v različnih evropskih košarkarskih klubih, niti ni nič čudnega. Da ima v sebi nekaj več, je Luka hitro pokazal že v pionirskih selekcijah, ko je brez dvoma dominiral med vrstniki ter celo na mednarodnih tekmah dosegal 50 točk in več.
Tuji klubi, ki vedo, da na ozemlju nekdanje Jugoslavije raste veliko talentov, so kmalu opazili velikega Luka in po preizkusu v Turčiji ga je kmalu poklical Real Madrid. Trinajstletnik je hitro zaigral za mladinsko vrsto španskega velikana in kar po vrsti na vseh turnirjih pobiral naslove najkoristnejšega igralca. Pri šestnajstih je že debitiral za člansko ekipo Reala, tako da ni čudno, da je komaj polnoletni Luka že eden od največjih zvezdnikov evropske košarke, in samo vprašanje časa je, kdaj jo bo mahnil čez lužo.
Luka je v Španijo prišel z rosnimi 13 leti, in kot je v intervjuju za revijo Aktivni povedala fantova mama Mirjam Poterbin, na začetku ni bilo lahko.
"Imela sem zelo veliko strahov. Luka je bil takrat res zelo mlad, praktično še popoln otrok. Vedela sem, da je izredno samostojen fant, da ve, kaj si želi, vendar sem hkrati vedela, da pri 13 letih ne ve natančno, v kaj se podaja.
In seveda na začetku je bil velik šok za oba, preživela sva res težko obdobje. Ne znam opisati tega občutka, te tesnobe, ki sem jo takrat čutila v sebi. Na začetku sem bila pri njem čisto vsak teden, domov sem prišla le za nekaj dni in šla hitro nazaj. Najhujša so bila ta moja poslavljanja - znova in znova. Res je bilo težko, vendar je Luka vztrajal in vztrajal. Izredno hitro se je naučil jezika in potem je postalo veliko lažje. Ne znam opisati, kako ponosna sem nanj, ker vem, kaj vse je prestal, da je danes tukaj. Z Lukom sva res izredno povezana, zato je bilo vse skupaj mogoče še težje. Zdaj sem že eno leto pri njem v Madridu in resnično uživam. Poskušam mu olajšati veliko stvari, da lahko on razmišlja o treningih in tekmah."
Napisala Tina Lucu
Fotografije Shutterstock, Profimedia
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
