Matija Puž: Postal bo sprehajalec

22. 10. 2012

Eden tistih ljudi, ki bi radi imeli hišnega ljubljenca, pa ga zaradi načina in tempa življenja ne morejo in ne upajo imeti, je tudi Matija Puž. Modrooki estradnik, ki se ga je zaradi barve oči prijel vzdevek Blue eyes, pa je že od doma in malih nog vajen, da sobiva z živalmi.

"Doma smo vedno imeli muce. Tudi po šest, sedem ali osem naenkrat. Redno se je namreč dogajalo, da se je pred vrati znašla kakšna zapuščena muca, ki jo je neodgovorni lastnik zavrgel. Pri nas doma pa smo za muce, že odkar pomnim, lepo skrbeli, zlasti moja mama. Ne moreš se preprosto obrniti proč, ker pač nisi takšen človek, pa tudi težave, ki se pojavi, ne rešiš tako, da jo prevališ na drugega," pravi Matija.

Muce so se redno znašle na njihovem pragu, in ker vseh obdržati pač niso mogli, so zanje iskali nove domove. "Kaj kmalu so bili z mucami obdarjeni sosedje, sorodniki, prijatelji ... Nekaj jih je ostalo pri hiši, trenutno jih je šest. Bivajo v hiši in zunaj, so cepljene, negovane, kopamo jih, obvezno pa so vse tudi sterilizirane in kastrirane, da se prepreči nepotrebno nadaljnje razmnoževanje.

Mama, ki večinoma skrbi zanje, saj smo vsi trije bratje veliko odsotni in živimo na različnih koncih Slovenije, za sterilizacije vedno poskrbi takoj, ko je mogoče," nadaljuje.

Matija, ki že nekaj let zaradi študija, dela in pevske kariere živi v Ljubljani, pa se zaveda, da si hišnega ljubljenčka ne more privoščiti. "Nimam dovolj časa, obveznosti imam zjutraj, dopoldne, popoldne in zvečer, odvisno od tega, za kaj gre. In če nimam dovolj časa ter izpolnjenih drugih pogojev, je bolje in veliko bolj odgovorno, da sem brez. Saj grem vsake toliko časa domov in takrat nadomestim vse," je prepričan.

Prijavil se je za prostovoljca

Ker se nenehno srečuje s pomanjkanjem časa, z živalmi pa se rad ukvarja, se je odločil, da se bo prijavil za sprehajalca v ljubljansko zavetišče za zapuščene živali. Kadar bo imel dovolj časa, bo namreč z veseljem na sprehode popeljal tamkajšnje začasne pasje stanovalce. Tovrstna praksa s prostovoljci, ki jo v slovenskih zavetiščih zadnja leta vse bolj uporabljajo, se mu zdi odlična.

"Predvsem je koristna za živali, da se jih vodi na sprehode in razgibavanje, prav tako pa je odlična za ljudi. Če nimaš pogojev za hišno žival, rad pa bi jo imel, je to kot nalašč. Mislim, da je poleg tega za človeka koristno tudi, da malce spremeni dnevni red in okolje vsakdana, razbije monotonost, se izogne stresu in podobno, pa še razgiba se," pravi Matija, ki bo, poleg občasne pomoči s hrano, verjetno kakšnega kosmatinca tudi posvojil na daljavo.

Rad namreč priskoči na pomoč, kjer in kolikor lahko. "Pravzaprav je treba le malo, da se pomaga veliko," je prepričan.

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri