Klemen Janežič: Grenak priokus tako imenovane slave

Klemen Janežič: Grenak priokus tako imenovane slave (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Nova
27. 3. 2017

Najmlajši igralec, ki so ga kdajkoli polno zaposlili v Drami, je postal res slaven šele z nastopom v seriji Usodno vino, ki pa se z aprilom konča. Tam je nastopal tudi s svojim dekletom, prav tako igralko Nino Ivanišin, kaj pa bo počel po koncu serije, ki ga je izstrelila med zvezde?

Znano je, da se telenovela Usodno vino, po kateri vas gledalci najbolj poznajo, z aprilom konča. Kaj boste počeli potem, ko boste končno imeli nekaj več časa?

Potem pride tako imenovano življenje, kar pomeni prosti vikendi in normalen spanec. Sicer pa imam trenutno veliko v igri, tako da je Usodno vino zame zadnje leto bolj sprem­ljevalna nota. Na trenutke na snemanja odhajam z največjim veseljem, na trenutke pa malo težje, kot je pač pri vsaki stvari. Vsekakor bo treba malo umiriti tempo dela, da bi se lahko posvetil stvarem, ki so mi osebno bolj pomembne. S tem mislim na kakšen samostojen projekt, morda spet kaj v smeri plesa butoh ... nekaj, kar bo zaposlilo moje možgane na drugačen način, ne toliko na kvantiteto stvari, ampak na kvaliteto.

Jurij Zrnec je na primer takšen igralec, ki kombinira tako igranje v Drami kot komercialno produkcijo. Boste tudi vi tako delali?

No, saj to že počnem. V Drami imam po tri premiere na leto, pa še kakšen 'vskok' v drugo vlogo, poleg tega pa sem v procesu pisanja magistrske naloge iz umetnosti giba ... Pravzaprav imamo igralci stalno več želez v ognju. Projekti se množijo, a zavedati se je treba, da igralski poklic ni sprint, ampak maraton. In če prezgodaj uporabiš vso svojo moč ali pa se poškoduješ, je to znak pregorelosti. To se lahko hitro zgodi, saj če sam ne paziš nase, nihče drug ne bo. Ko pa je nekdo prepoznaven in si ga želijo na več koncih, potem moraš znati kdaj reči tudi ne. Treba je preceniti sebe in delo. Zdravje pa šteje največ in mi kot igralci, vsaj jaz, sem tako vzgojen, potrebujemo močno jedro, to je dom, sidrišče, ki te vedno znova potegne na realna tla. In dobro je ta dom imeti, ga vzdrževati in pokazati družini in partnerju, da ti veliko pomenijo. Za to pa je potreben čas. Veselim se časa, ki prihaja, da se bom lahko posvetil tudi domu in partnerici.

Vi ste najmlajši med vsemi, ki so jih sploh kdaj zaposlili v Drami, je tako?

Res je, sem najmlajši igralec, ki so ga zaposlili v Drami za poln delovni čas. Star sem bil 23 let. Bil je splet okoliščin, poleg tega so potrebovali ravno mladega igralca ... Vse se je nekako poklopilo in priložnost, ki se mi je ponudila, sem izkoristil po najboljših močeh. In moram reči, da če sem za kaj srečen, sem za to, da sem del ansambla v SNG Drama, ker to je res nekaj posebnega in tega ne bi zamenjal za nič na svetu.

Imate kakšne zabavne, čudne prigode z oboževalci in oboževalkami?

Ravno pred kratkim sem imel slabo izkuš­njo, ko je neki fant – bili smo na gostovanju na Ptuju – stalno hodil za nami in slikal, snemal. Bilo je zelo naporno, ni nas pustil na miru, čeprav smo ga prosili, tako da smo na koncu poklicali policijo. No, sicer pa ni tako hudo, ravno včeraj sem se zapeljal na Dolenjsko, v domačo Stično, kjer sem šel v trgovino in sem komaj prišel iz nje. Bilo je tako: aha, vi ste igralec, dajmo se skupaj slikati, se podpisati, dobil sem malo boljši sendvič ... Bilo je prav zabavno. Iskreno lahko povem, da se ni zgodilo pravzaprav še nič slabega, ljudje so večinoma prijazni. Druga plat tega pa je, da pri nas dajejo igralcem občutek, da so lahko hvaležni, da sploh lahko delajo. To je grenak priokus tako imenovane slave.

V istem tednu sta bila oba na naslovnicah: vi na naslovnici revije Lady, vaša draga, igralka Nina Ivanišin, pa na naslovnici revije Jana. Kako se ob tem počutite?

Iskreno povedano, sploh nisem vedel. Naš dan je približno takšen: ob petih vstaneš, greš na snemanje, ob desetih si na vaji, po vaji imaš fotografiranje za naslovnico in se niti dobro ne zaveš, pa je že konec in že greš naprej na drugo vajo, snemanje in tako ves dan. Ko prideš zvečer domov, se spomniš vsega in samo upaš, da bo fotografija kolikor toliko v redu. Sicer pa: prepoznavnost trenutno je, Usodno vino se bo počasi končalo in ljudje pozabijo nate. Glede tega sva z Nino zelo prizemljena. Predvsem se mi zdi, da se ne smeš preveč ozirati na to, ker potem lahko postaneš suženj tega, da si slaven – saj vemo, da potem taki ljudje sami povzročajo svoje novice. Zelo hitro lahko zapadeš v takšen začarani krog, tako da sem hvaležen, da imava z Nino druge prioritete. Ti niso snemanja le komercialnih stvari, temveč tudi druge: v Drami, zame v plesu. To so projekti, ki prispevajo k raznolikosti in raznovrstnosti, da bi pa delal le komercialne serije, bi moral izpustiti tisto, kar me veseli, kar je moj center. Nujno je, da ostaneš zvest samemu sebi.

Eva Jandl

Cosmopolitan

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Cosmopolitan13/2017

Naročite se na revijo Cosmopolitan:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri