Katja Tratnik: Ne potrebujem moškega, da bi bila izpolnjena, saj znam biti sama

Katja Tratnik zaradi svoje sproščenosti, iskrenosti in predanosti delu na televiziji upravičeno velja za eno izmed najbolj priljubljenih televizijskih voditeljic.

Poleg dela na televiziji ste redno zaposleni kot svetovalka za odnose z javnostmi v Kontroli zračnega prometa. Koliko let opravljate dve službi?

Pet let in pol, čeprav sem že pred tem ob redni službi delala druge stvari, saj imam rada dinamičen urnik. Toda obenem imam rada tudi čas zase. Kadar grem na dopust, ne pretiravam z aktivnostmi. Prijateljica me je poskušala prepričati, da bi se začela ukvarjati s kajtanjem, vendar sem jo prijazno zavrnila, ker ne potrebujem tovrstnega adrenalina. Z leti sem se naučila vzeti čas zase, zato ne delam več prek svojih zmogljivosti.

Priznali ste, da ste bili povsem izčrpani, kar je najbrž pripomoglo k temu, da ste spremenili življenjski slog.

Res je. Izjemno rada sem vodila oddajo Dobro jutro, odlično sem se razumela s sodelavci in čutila sem pripadnost RTV Slovenija. Ko se nečemu zavežem, zelo resno oprav-

ljam svoje delo, zato odločitev za spremembo ni bila preprosta. Toda ko sem vodila Dobro jutro, sem vstajala zelo zgodaj, ob 2.30. Zjutraj sem si vedno vzela 20 minut, da sem spila kavo. Potrebovala sem mir pred oddajo, nikakor pa ne maram zamujanja. Zaradi televizije sem vzpostavila drugačen odnos do časa, zato ne zamujam, ker se zavedam, kako pomembnih je lahko pet minut. Vedno sem bila zelo zgodaj v službi, da sem imela dovolj časa za priprave. Ekipo, ki ustvarja oddajo Dobro jutro, izjemno spoštujem, saj je zelo naporno sestaviti in voditi štiriurno oddajo.

Ste ohranili odnose z nekdanjimi sodelavci?

Z nekaterimi se občasno slišimo in se dogovorimo za kavo. Ne srečujemo se pogosto, vendar smo ostali v prijateljskih odnosih.

Je bila izčrpanost glavni razlog, da ste zapustili oddajo Dobro jutro, ali ste imeli drugo televizijsko ponudbo?

Razmišljala sem o tem, da bi nehala delati na televiziji. Ni šlo več, ker sem bila vsak dan do petih popoldne v službi, pogosto sem imela tudi ob sobotah delovne obveznosti. Bila sem povsem izčrpana. Uživala sem v vodenju oddaje, vendar sem prišla domov utrujena in otopela, nobene želje nisem imela po druženju ali izletih. Ko sem razmišljala, da bi nehala voditi Dobro jutro, nisem imela nobene druge televizijske ponudbe. Dva meseca sem premišljevala o tem, da ne bi več delala na televiziji, vendar odločitev ni bila preprosta, saj je to delo zelo dinamično, zanimivo in me je veselilo. Uredniku Roku Smoleju sem povedala, da ne morem več voditi jutranje oddaje, ker sem preutrujena. Želeli so mi ponuditi vodenje druge oddaje, in sicer Halo TV, ki nikakor ni slaba oddaja, vendar mi ni bila pisana na kožo. Vsekakor sem bila hvaležna, da so se mi želeli prilagoditi, ampak nisem mogla sprejeti te priložnosti.

Ste imeli kdaj tremo, ko ste morali sprejeti klice gledalcev?

Ne, čeprav sem doživela tudi neprijetne izkušnje. Zgodilo se je, da me je kdo kritiziral, namesto da bi se pogovarjal o temi, ki smo jo predstavljali v oddaji. Takšne stvari so me nekoliko šokirale, vendar sem znala spoštljivo umiriti situacijo. Vsekakor se z izkušnjami naučiš spoprijemati s takšnimi primeri.

Že nekaj mesecev vodite oddajo Dan., v kateri se posvečate temam, težavam in rešitvam, ki nam jih nastavlja vsakdan. Je oddaja Dan. izpolnila vaša pričakovanja?

Potešila je mojo željo po televiziji. Princip dela je drugačen kot na nacionalni televiziji, kar je razumljivo, saj se poslanstvo nacionalne televizije razlikuje od poslanstva komercialne televizije, vendar je delo na Planet TV prav tako dinamično. V oddaji imam dobre sogovornike in pogosto obravnavamo teme, ki me zanimajo. Zame je tudi izziv predstaviti temo, ki mi ni blizu, saj se tako veliko naučim. Zanimivo je gostiti ljudi, ki niso navajeni nastopati na televiziji in jih poskušam sprostiti s humorjem. Še vedno mi veliko pomeni, če mi gost po pogovoru reče, da je bil ob meni sproščen, čeprav je imel tremo. Rada delam na televiziji, čeprav sem prišla do točke, ko sem zelo neobremenjena s tem, ali bomo podaljšali pogodbo. Skoraj 30 let sem že na televiziji in morda bo kmalu čas, da se začnem ukvarjati s čim drugim. Morda se vpišem v tečaj keramike. (smeh)

Kako ste dobili priložnost, da začnete delati na televiziji?

Na televiziji sem začela delati, ko so gledanost in zadovoljstvo gledalcev merili s telefonskimi anketami, ki so jih opravljali na RTV Slovenija. Delala sem ankete za oddaje razvedrilnega programa, ki ga je vodil Mito Trefalt. On je bil izjemno predan delu na televiziji in je vedno prihajal po podatke o uspešnosti svojih oddaj, zato sem ga vprašala, ali pripravljajo kakšno avdicijo za voditelje. Povedal mi je, da bo avdicija čez dva meseca. Uspešno sem jo opravila, ker so v meni prepoznali potencial, nato pa sem dobila prve priložnosti. Nič mi ni bilo težko delati, ker me je delo na televiziji zanimalo. Zame je značilno, da sem tiste stvari, ki so me zanimale, delala zelo predano, medtem ko sem stvari, ki me niso zanimale, hitro opustila. Nekateri vztrajajo in so nesrečni, vendar jaz nisem takšna. Kadar me kdo vpraša, kaj si želim v življenju, povem, da nimam posebnih želja, razen zdravja. Razmišljala sem, ali je s tem kaj narobe, vendar sem prišla do zaključka, da je zame precej bolj pomembno vedeti, česa si ne želim. Če vem, česa si ne želim, namreč lahko to prekinem, se umaknem in usmerim drugam. Ugotovila sem, da ni nič narobe, če ne vem, česa si želim. Če vem, česa si ne želim, me to vodi po poti, ki mi ustreza.

Toda najbrž ste vedeli, da želite postati mama.

Res je, pri 24 letih, ko sem še študirala, sem postala mama in materinsko vlogo sem vzela zelo resno. Ne vem, ali bi danes zmogla vse to izpeljati. Pri varstvu hčerke so mi pomagali stari starši, ker Neja do tretjega leta ni šla v vrtec. Ko je bila stara šest mesecev, sem spet začela študirati, zato je bila pomoč staršev zelo dragocena. V tistem obdobju nisem delala na nacionalni televiziji, vendar me je poklical Petar Radović, ki je takrat delal na Pop TV. Povabil me je na avdicijo za kviz, ampak nisem bila izbrana, ker so se odločili za Sašo Einsiedler, ki ga je odlično vodila. Toda povedali so mi, da sem se na avdiciji odlično izkazala, zato so me jeseni povabili k vodenju jutranje oddaje na Pop TV, kar je bila čudovita izkušnja.

V nekem intervjuju ste dejali, da sta z bivšim partnerjem krasen primer, kako naj starši po ločitvi vzgajajo otroke.

Na to sem zelo ponosna. Pokazala sva zrelost in ne glede na to, da nama je bilo ob razhodu težko, sva poskrbela, da je Neja preživela dovolj časa z obema. Ko je hodila v osnovno šolo, je bila en teden pri meni in en teden pri njem. Dobro se razume tudi z njegovo novo partnerico, pozneje pa je dobila tudi polbrata. Všeč mi je, ker ni nikdar imela občutka, da mora mene ali svojega očeta obvarovati pred določenimi informacijami. O vzgoji sem se veliko naučila, ko sem študirala razredni pouk, saj me zanimata vzgoja in psihologija. Zanima me, kako ljudje razmišljamo, kaj nas motivira, kakšni so naši vzgibi, in to mi pomaga tudi pri novinarskem delu. O odnosih sem se veliko naučila tudi po zaslugi vodenja oddaje Dobro jutro, kjer smo se pogosto pogovarjali o tem.

Ste previdni pri vzpostavljanju odnosov?

Leta in izkušnje so me izoblikovala tudi na področju odnosov. Sem zelo odprt človek, ampak obenem zelo hitro vem, ali sem z nekom na isti valovni dolžini ali ne. V službi lahko sodelujem z različnimi ljudmi, vendar globlje odnose navežem le s tistimi, ki jih začutim. Iskreno pokažem, čigava družba mi ugaja in s kom želim ustvariti prijateljstvo. Kar se tiče partnerskih odnosov, sem se z leti spremenila. Pri dvajsetih sem hitela, bila sem neučakana, želela sem imeti stvari pod nadzorom in vse organizirati, ampak očitno so takšne izkušnje potrebne. Zdaj sem bolj umirjena in se znam prepustiti.

Ste trenutno srečno zaljubljeni?

Da, vendar imava ljubezen na daljavo.

Je težko ohranjati razmerje na daljavo?

Vedno sem govorila, da razmerje na daljavo ni zame, ker potrebujem človeka ob sebi. Toda ugotovila sem, da se s partnerjem pogovarjava več kot večina parov, ki živijo skupaj. Ugotovila sva, da se najin odnos razvija v nekaj globljega, zato poskušava najti kompromise glede preživljanja skupnega časa. Trenutno ni možno, da bi živela skupaj, ker ima vsak svojo službo. Morda bi se preselila k njemu v Nemčijo, vendar bi morala tam nekaj delati. Ne predstavljam si, da bi bila doma in se čez dan sprehajala po mestu. Težava je tudi v tem, da ne govorim nemško. Toda prednost najinega razmerja je, da si resnično vzameva čas drug za drugega, kadar se vidiva, zato nama ni težko.

S čim vas je očaral?

Ko sem ga spoznala, sem se vprašala, s katerega planeta je padel. (smeh) Je namreč prizemljen, sočuten, izjemno čustveno inteligenten in ni egoističen. Lepo je, da sva se našla, vendar se to ni zgodilo čez noč. Pet let sem bila namreč sama in takrat mi ni bilo dolgčas, saj sem veliko delala. Ne potrebujem moškega, da bi bila izpolnjena, saj znam biti sama.

Čez dve leti boste stari 50 let, kar je, po vašem videzu in energiji sodeč, težko verjeti. Kako se spopadate s staranjem?

Nikakor. (smeh) Sploh ne razmišljam o tem, ker se dobro počutim v svoji koži. Nikoli več ne bi želela biti stara 25 ali 30 let, ker sem se takrat preveč obremenjevala sama s sabo in drugimi, čeprav sem že imela otroka. Toda zdi se mi, da je današnja mladina bolj razvajena, kar opažam tudi pri svoji hčerki, ki je sicer zelo pridna. Bila sem zelo stroga mama in z njenim očetom sva bila dosledna pri postavljanju mej in določanju kazni. Tudi pri njenih večernih izhodih sem bila stroga, saj sem želela, da se vrne domov ob dogovorjeni uri.

Obžalujete, da ste bili stroga mama?

Ničesar ne obžalujem pri vzgoji svoje hčerke. Posvetila sem ji veliko časa, lani je Neja diplomirala, pridno dela in se je pred nekaj dnevi s fantom odselila na svoje, česar se veselim, saj bom lažje zadihala. To ne pomeni, da je nimam rada, ampak dobro je, da se osamosvoji. Še vedno bo prišla k meni na obisk, vendar se mora postaviti na lastne noge, jaz pa doma potrebujem in želim svoj mir. Zelo sem ponosna nanjo.

Jo zanima delo na televiziji?

Ne, čeprav je v otroštvu občasno šla z mano na televizijo. Opažam, da ima zelo dobre organizacijske sposobnosti, zato bi ji najbrž ustrezalo delo za kamerami, vendar je njena želja prevzeti očetovo podjetje. Po diplomi iz organizacije in menedžmenta se je vpisala na izobraževanje za odrasle v smeri farmacevtskega tehnika in študira ob delu.

Domnevam, da ste ji vi privzgojili delovne navade.

Da, ampak tudi njen oče je zelo priden, podjeten in delaven. Verjamem, da močno osnovo dobimo v primarni družini. V moji primarni družini sta vedno vladala red in disciplina. Čeprav sta imela starša dobri službi, sva s sestro hitro začeli delati, da sva si zaslužili denar. Vsako delo spoštujem, vendar sem v prvem letniku srednje šole opravljala prakso v tovarni in takrat sem odkrila, da tega ne bi mogla delati vse življenje. Spoštujem ljudi, ki to zmorejo, vendar sem si takrat obljubila, da bom delala karkoli drugega. Nikoli ne bom pozabila zvonjenja za malico, ograje in modrih delovnih halj. Hvaležna sem za to izkušnjo, saj sem zaradi nje že pri 16 letih vedela, česa ne želim delati, in sem pozneje našla tisto, kar rada počnem.

Besedilo: Danaja Lorenčič // Fotografije: arhiv Planet TV

Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec