Jožica Hrustel je arheologinja, ki se je zaljubila v kvačkanje, čeprav kvačkanih izdelkov nikoli ni občudovala. Ko je spoznala, da lahko s kvačko udejanji svoje nore ideje, je ustvarjanju posvetila večere in navdušila s svojimi izdelki pod imenom Quatchka.
Po izobrazbi ste arheologinja, a pristali ste v ustvarjalnih vodah. Kaj je zdaj vaša osnovna služba?
Še vedno sem arheologinja in še vedno delam v svojem 'fohu', le da imam to srečo, ki sem si jo sama nekako ustvarila, da delam od doma kot risarka arheoloških predmetov. Še vedno mi arheologija daje večji del kruha, za kar sem neizmerno hvaležna, saj je samo od ustvarjanja težko preživeti.
Zakaj ste med vsemi ustvarjalnimi možnostmi izbrali ravno kvačkanje? Če sem prav zasledila informacije o vas in vašem delu, vam kvačkani izdelki nikoli niso bili zelo všeč.
Odraščala sem med kvačkami in pletilkami, a mi ti klasični prti, volančkasti copatki in jopice niso bili nikoli preveč všeč. Nekoč sem se sicer naučila narediti tisto najosnovnejšo pentljo, naredila sem nekaj vrstic šala, potem pa sem to ustvarjanje opustila, dokler nisem na drugem porodniškem dopustu dobila ideje o igrački, za katero sem menila, da bi bila videti super, če bi bila kvačkana. Tako sem spet vzela v roke kvačko, tisto prejo, ki mi je ostala od šala, in začela. Po spletu sem začela spoznavati svet kvačkanih igrač, t. i. amigurumijev, in se zaljubila. To je bil začetek zgodbe.
Pa ste imeli v družini kakšno spretno kvačkarico, ki vam je predala svoje znanje in izkušnje?
Moja prva in edina učiteljica je moja mami. Ona me je naučila prvih pentelj, kako naj držim kvačko, kam naj dam prejico ... Ko sem osvojila osnove, sem se učila naprej po shemah, da sem spoznala najrazličnejše trike. Potem pa sem enostavno začela slediti svojim idejam ter zamislim in načinom ustvarjanja. Pravim pa, da imam kvačkanje v genih, ker včasih res dobim kar tako kot strela z jasnega rešitev za problem oziroma način, kako nekaj narediti tako, kot si želim.
Amigurumiji so kvačkane igrače – se spominjate svoje prve igračke, ki ste jo naredili v celoti in ste bili nad njo navdušeni?
Navdušenje je bilo prisotno ob vsaki narejeni igrači, in ker so bile vedno boljše, je tudi navdušenje raslo. Tudi moj prvi dinozavrček se mi je zdel čudovit, ko sem ga naredila, ker je bil moj prvi in ker je v bistvu uspel. Pa prva žirafica ... Kmalu sem začela delati po svojih zamislih in svojih načrtih in seveda je bilo navdušenje še toliko večje. Ko sem si ogledovala po svojih zamislih narejenega Batmana in njegovo Batwoman, pa Urško in povodnega moža, takrat sem se zavedla, da je to to. Da sem se našla in da me čaka še veliko ustvarjalnih uric s kvačko in prejico.
Na vaših ustvarjalnih poličkah je tudi veliko srčkov – po njih ste postali tudi prepoznavni.
Srčki moji, ja, ti so me izstrelili v svet ustvarjalcev. Srčki na elastiki, broški, obesku za ključe, srčki na uhančkih, srčki povsod!
Kaj vse pa še imate v ponudbi?
Na mojih poličkah se znajde vse, kar si lahko zaželite. Igračke so mi še vedno najljubše, a njihova izdelava traja najdlje časa, zato jih je nekako najmanj. Za svoj dizajn igračk imam celo pridobljeno oznako CE oziroma varna igrača, kar potrebujejo vse igrače, ki so v prodaji. V sodelovanju z Inštitutom za zdravje smo igrače testirali v nacionalnem laboratoriju, test so uspešno prestale in res sem ponosna na to. Na poličkah za otroke se najdejo še luštni živalski copatki, ki so lahko v kompletu z igračko tudi po videzu. Ker pa me je čisto nepričakovano odneslo še v svet kvačkanega nakita, imam v ponudbi tudi to, od ogrlic, zapestnic, obročev in trakov za lase, uhančkov ...
Zadnje čase kvačkate tudi neverjetne miniature. Kaj vas je spodbudilo, da ste začeli ustvarjati miniaturne izdelke z neverjetnimi podrobnostmi?
Zgodba o miniaturicah se je začela s srčki, tistimi na elastiki. Nekako se mi je zdela dobra ideja, če bi k srčku elastiki ponudila tudi ujemajoče se srčke uhančke iz enake prejice. Super kompletek, ki se je zelo dobro prijel. Pa so se mi zdeli srčki na uhančkih iz te debelejše prejice nekoliko veliki. In sem šla kupit malo tanjšo prejico, no, kar precej tanjšo. Vzela sem kvačko št. 1 in naredila čisto majčkena srčka, ki sta bila popolna za uhančke. Res popolna. Nad to majhnostjo in ljubkostjo so bile navdušene tudi stranke. Res so luštni! Ker pa obožujem izzive in jih potrebujem tudi v svojem ustvarjalnem delu, sem začela iz te mini prejice za vezenje in s kvačko št. 1 ustvarjati še druge oblike. Ker je bil takrat ravno začetek pomladi, sem poskusila s pomladnimi cvetlicami. In nakvačkala sem prekrasne pomladne cvetlice na uhančkih in pred kratkim tudi prekrasne poletne motive. Res mi je v izziv s tako tanko prejo in minimalnim številom zank narediti obliko, ki jo želim, recimo morskega konjička.
Pa vas po tem kaj bolijo prsti?
Prsti ne trpijo kaj dosti, bolj bolijo roke oziroma mišice. Je pa res, da zdaj ne več, ker imam očitno že toliko natrenirane, saj skoraj ni večera, da ne bi kvačkala. Vsak večer in še malo ponoči. Tako že skoraj dve leti.
Besedilo: Metka Pravst // Fotografije: osebni arhiv
Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol
