Čeprav smo simpatične televizijske voditeljice Jasmine Kandorfer pred kamerami vajeni urejene od glave do pet, pa se na potovanjih popolnoma oddalji od sveta blišča. Na odročne kotičke sveta se najraje odpravi z nahrbtnikom, ličila in visoke pete pa zamenja za svoboden popotniški duh in pohodne čevlje.
Sploh ne vem, kdaj in kako je do tega prišlo. A občutek je bil, da je Peru dobra izbira. Nikoli ne bom pozabila, kako mi je šamanka Maria Ana Kolman nekega dne rekla: "Veš, Jasmina, ti ne izbiraš svojih potovanj, potovanja izberejo tebe," je svojo odločitev, da se odpravi na drug konec sveta, obrazložila Jasmina. In tudi tokrat je bilo res tako. S partnerjem sta se strinjala, da to ne bo dopust, temveč raziskovalno potovanje, na katerega sta se odpravila brez dolgih priprav, načrtov, zemljevidov, zgolj z nahrbtniki in zimsko opremo, saj je v teh mesecih v Peruju zima, vedela pa sta tudi, da se bosta odpravila na treking, saj se vedno bolj navdušujeta nad pohodništvom.
"Potovanja obožujem iz več razlogov, saj mi omogočajo, da spoznam skrivnosti zdravega rastlinskega prehranjevanja, različna razmišljanja ... na podlagi videza in razmišljanja lokalnih ljudi hitro vidiš, kam pelje kakšna stvar. Nadvse pa uživam tudi v družbi drugih popotnikov. To so res ljudje 'druge pasme' ... Predvsem sproščeni, prijazni in brez ega. In njihove zgodbe so izjemne. Tako v nekaj tednih dobiš zares širšo sliko sveta in to te notranje obogati," pove Jasmina, ki nam je malce bolj podrobno opisala tudi potek potovanja.
Prvi del potovanja je bil tako intenziven, da so se jima čudili tudi drugi popotniki. Nočni avtobusi, praktično vsak dan v drugem mestu z drugimi izkušnjami ... ampak glede na to, da oba živita precej hiter tempo življenja tudi v Sloveniji, zanju ni bilo preveč naporno.
Posebno zanimivo je bilo v Nazci, kjer so slovite linije, za katere še zdaj ne vedo, kdo jih je ustvaril. Nezemljani, Inki? V spominu ji bodo vedno ostali tudi plavajoči otoki na najvišje ležečem jezeru na svetu, na 3.800 metrih nadmorske višine, kjer pravijo, da se dogajajo precej čudne stvari. Ob jezeru Titikaka je zelo zanimiva skalnata kreacija, za katero pravijo, da so interdimenzionalna vrata.
V štirih dneh na Machu Picchu
V rekordnem času sta v dveh dneh prehodila tudi najgloblji kanjon na svetu – kanjon Colca, najbolj pa se je veselila (in hkrati bala) izkušnje štiridnevnega trekinga, ki se je končal na gori Machu Picchu. Gre za kar velik projekt, ki se začne z misijo najti pravo podjetje, pravega vodiča, ki te vodi po divjini.
"Res sem hvaležna, da si je Žiga vzel dovolj časa in našel odlične vodiče, tako sva bila res varna, kajti na takih poteh, predvsem zaradi višine, ki seže tudi do 4.700 metrov nadmorske višine, se dogaja marsikaj, tudi smrtne žrtve, višina lahko precej nagaja tudi najboljšim športnikom. A Slovenci smo zares izjemni! Mislim, da imamo že v osnovi precej višjo športno zmogljivost in vzdržljivost kot drugi, saj sva celoten treking prehodila brez težav, še celo prva sem prispela do zadnje, najtežje dosegljive gore z izjemnim razgledom. Seveda sem si pomagala s kokinimi listi in spoznala tudi njihovo zgodovino ter rituale in običaje, povezane z njimi, saj so jih častila in uporabljala že ljudstva pred Inki. Pravijo, da je to darilo bogov, in uganite, katero podjetje jih je prvo začelo uporabljati v svoji pijači. Coca-cola. Mhm ... Danes je sicer konotacija na besedo koka zelo negativna, zaradi zlorabe, ki se je začela leta 1951, ko je kemik iz Nemčije ustvaril kokain," svojo izkušnjo s to rastlino opiše Jasmina, ki jo je koka navdušila s svojim bogatim izročilom, saj so v divjini s kokinimi listi izvedli tudi nekaj ceremonij po tradiciji Inkov.
In katera dogodivščina se ji je najbolj vtisnila v spomin? "Po vsakemu potovanju pridem do istega zaključka. Niso razgledi, druga kultura, mesta in ljudje tisti, ki mi najbolj ostanejo v spominu ... temveč odzivi. Odzivi ljudi, ko govorim o Sloveniji, pokažem kakšno fotografijo. Sploh se ne zavedamo, v kakšnem raju živimo! Turisti bolj cenijo naše lepote, dejstvo, da imamo pitno vodo iz vodovoda, da imamo toliko gozdov, gora, celo morje. Njihovi odzivi so zares izjemni in to bi moral doživeti prav vsak, da bi bolj cenil to čudovito ozemlje, ki mu pravimo dom.
Tekst: A. K.
Foto: osebni arhiv
