Janja Rebolj (trenerka, moderatorka, voditeljica delavnic) o umetnosti reševanja konfliktov

Janja Rebolj (trenerka, moderatorka, voditeljica delavnic) o umetnosti reševanja konfliktov (foto: TANIA MENDILLO) TANIA MENDILLO
Vir: Jana
2. 2. 2019

Včasih se nam zdijo malenkostni in nanje pozabimo, spet drugič se konflikti sprevržejo v bes, v neobvladljivo jezo in zdi se, da nas bo razgnalo ter posledice čutimo še več ur, dni, včasih tudi mesecev.

Uspešno obvladovanje konfliktov je temelj zdravih odnosov, osebnih in poslovnih. Kako jih uspešno obvladovati, pa se lahko tudi naučimo. Eno od orodji, s katerim si lahko pomagamo pri spopadanju s konflikti, nam je 14. januarja v okviru pozitivne psihologije v Cankarjevem domu na podlagi bogate prakse in teorije zavedanja odnosov predstavila Janja Rebolj.

Izobraževalka odraslih z licenco možganom prijazne trenerke, moderatorka, voditeljica delavnic Umetnost inoviranja (z mednarodno licenco), NLP in SDI mojster in coach, muzejska svetovalka Janja Rebolj je po osnovni izobrazbi profesorica zgodovine in sociologije, ki zase pravi, da na svoji poslovni poti ni bila ravno monogamna. Z njo smo se pogovarjali o učinkovitem obvladovanju konfliktov s pomočjo orodja SDI (Strength Deployment Inventory).

Zakaj sploh nastanejo konflikti?

»Konflikt nastane, ker se počutimo nelagodno, ker je načeto naše samospoštovanje, ko se znajdemo v položaju, ko je ogrožen občutek lastne vrednosti,« pravi Reboljeva. Lahko gre za občutek strahu, manjvrednosti, ogroženosti, občutek, da se nam godi krivica, prizadete so naše vrednote, naša resnica, naše samospoštovanje. Vsak od nas živi v drugačnem okolju in na isto stvar lahko gleda enako kot mi, malo drugače ali popolnoma drugače. Kdo ima pravzaprav prav? Oba, saj vsak zagovarja svojo resnico. Če vstopamo v odnose z namenom spoštovanja sočloveka in zavedanjem, da je njegova resnica najverjetneje drugačna od naše, smo na pravi poti do učinkovitejših odnosov.

Ali lahko ljudi razdelimo glede na to, kako se vedejo v konfliktih?

»Vsak posameznik je edinstven, raziskovalci pa se trudijo poiskati podobnosti z namenom, da bi ljudje lažje razumeli drug drugega. Dr. Elias H. Porter, idejni oče teorije zavedanja odnosov, je na podlagi tega, kaj ljudi motivira, kaj jih žene, določil sedem skupin sistemov motivacijskih vrednot (SMV) – tri osnovne in štiri mešane. Glede na značilnosti različnih skupin lahko predvidimo, kako glede na to, kateri SMV je značilen za nas, komunicirati, da bomo v službi in v osebnem življenju laže shajali.

Izhaja iz predpostavke, da se za vsakim našim vedenjem skriva motivacija, ki je skupna vsem sistemom – ohraniti lastno samospoštovanje. Sistem osebnih vrednot, ki nas motivira, deluje kot notranji filter, s pomočjo katerega interpretiramo in razumemo življenje. Porter je sistem združil na edinstvenem barvnem trikotniku. Na njem pa lahko razberemo, kateri motivi vodijo naše običajno vedenje in kako se to spreminja v težavnejših ali konfliktnih položajih. Za razvrstitev v posamezne skupine je sestavil poseben vprašalnik, a tudi brez njega posamezne tipe hitro prepoznamo,« razloži sogovornica.

Modri, rdeči, zeleni

RDEČI sistem motivacijskih vrednot skrbi za to, da so naloge opravljene, tako da sprejema izzive in dosega rezultate. MODRI sistem je obrnjen v odnose, skrbi za zaščito, razvoj in dobro drugih tako, da jim pomaga, pomembna pa sta mu tudi organizacija in viri usmerjanja, tretji, ZELENI, skrbi za dobro premišljeno reševanje težav, red in individualizem ter se zanaša na lastno racionalno uporabo virov, je zelo analitičen.

Med vsemi osnovnimi tipi so mešane skupine motivacijskih sistemov, ki imajo lastnosti več skupin, v središču vseh barv pa je še en tip, ki ga ni označil z barvo, ampak ga je poimenoval HUB, to je povezovalen in fleksibilen sistem. Najlažje se razumemo z ljudmi, s katerimi si delimo sistem motivacijskih vrednot, včasih občudujemo svoje nasprotje in se z lahkoto prilagajamo, čeprav to od nas zahteva trud, najbolj pa se moramo potruditi v odnosih s tistimi, ki so popolno nasprotje, naša »slepa pega«, ki so popolnoma različni od nas.

Porter pomaga razumeti te razlike in ponuja nasvete, kako ravnati, da omilimo konflikte in poglobimo razumevanje. Ko prepoznamo, kam sodimo in kako drugačni smo od drugih, lahko Porterjeve nasvete uporabljamo kot vodilo za komunikacijo, motiviranje in reševanje konfliktov. To lahko vodi do boljših odnosov. Lažje lahko razumemo, zakaj nekateri glasno gestikulirajo, radi tekmujejo in prepričujejo, drugi pa so tihi, zadržani in se ne izpostavljajo, spet zakaj so tretji analitični in želijo temeljito vsaki stvari priti do dna.

Kdaj vrlina postane pretirana vrlina?

»Poleg poznavanja osnovnega sistema vrednot je pomembna točka teorije zavedanja odnosov poznavanje osebnih vrlin. Vsak od nas ima številne vrline. Nekatere morda uporabljamo raje kot druge in te nam prinašajo dobre rezultate. Z izkušnjami običajno ugotovimo, katere vrline so nam najpogosteje pomagale doseči cilj. A za dosego cilja moramo včasih uporabiti tudi vrline, ki jih ne uporabljamo pogosto. Najmočnejše vrline lahko delujejo tudi kot dodatni filtri pri sprejemanju informacij, pogosto pa tudi kot sprožilci konfliktov. V tem primeru govorimo o pretiranih vrlinah,«​ razloži Reboljeva. Ljudje z ZELENIM SMV običajno želijo, da je vse popolno, in ko s tem vedenjem pretiravajo, jih drugi lahko vidijo kot dlakocepske in kritične, kar lahko povzroči konflikt. S portretom vrlin tako spoznamo, s katerimi vrlinami pretiravamo in kako jih upravljati, da ne bodo povzročale škode v odnosih z drugimi.

Kako doživljamo konflikte?

Ljudje se tudi v konfliktih odzivamo različno. Večina nas ima predvidljiv konfliktni vzorec, v katerem zaporedno uporabljamo vedenja vseh »barv«, čeprav jih ne doživljamo vedno na enak način. To velja tudi za osebe z enakim sistemom vrednot, ki jih motivirajo. Konflikt, če ga ne rešimo, se bo stopnjeval skozi tri stopnje. V prvi stopnji oseba poskuša upoštevati drugo osebo, težavo in tudi samo sebe. Če konflikt ni rešen v prvi stopnji in se nadaljuje v drugi stopnji, se bo oseba osredotočila na težavo in na samo sebe, na drugo osebo v tej fazi ne bo več mislila. Če se konflikt nadaljuje še v tretji stopnji, se bo oseba osredotočila samo nase in na svoje preživetje.

Besedilo: Mira Čirović // Fotografija: Tania Mendillo

Nova Jana že v prodaji

Jana

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri