Janez Hočevar - Rifle: Punce mu radi predstavijo

V vsakem po dva. Mi smo na klepet povabili očeta in najmlajšega izmed sinov, Andraža, za katerega Rifle trdi, da mu je najbolj podoben. Vizualno in karakterno. Našteva podobnosti v smislu za humor, v neposrednosti komunikacije, duhovitosti, lepoti, poštenosti, flegmatičnosti, ‘’in po eni strani seveda v bleferstvu’’.

Janez pravi, da nihče od njegovih otrok ni bil načrtovan, ob tem pa se nagajivo nasmehne, tako da človek ne ve, ali misli resno ali ne. Toda dejstvo je, načrti gor ali dol, da ima štiri, in to same sinove. Zadnjega, Andraža, je dobil v svojem drugem zakonu, oktobra leta 1971, ko je bil star 31 let. Za hčerkico, presenetljivo, nikoli ni  posebno navijal in tudi Andraž, ki od leta 1998 dela kot športni novinar na največji komercialni televiziji pri nas, sestrice nikoli ni pogrešal.

Ko sta šli ena za drugo obe družinski idili po gobe in je prišlo do ločitve, Rifle ni imel točno določenih terminov, kdaj se bo videval s sinovi. Ko so se dogovorili, so se videli; brez napornih usklajevanj. Največ časa je s sinovi preživel poleti, ko je bil prost igralskih obveznosti. Šli so v naravo. ‘’Bivši ženi nista bili za taborjenje in počitnikovanje na morju, tako da smo bili fantje tam sami,’’ pove ‘gazda’, svoje spomine na ta leta pa doda še Andraž:

‘’Nekaj let smo kampirali, potem ko je oče kupil jadrnico, pa smo vsako poletje več kot en mesec uživali na njej.’’ Iz časov, ko so kampirali v Poreču, obstaja nemalo zanimivih anekdot. Izpostavljamo dve. Prvo Rifle načne s pogledom k Andražu in z vprašanjem: ‘’A se spomniš, ko smo se enkrat zapili? … S prijatelji sem šel ob osmih zjutraj igrat tenis, otroci pa so ostali v Lanterni (kamp v Poreču, op. p.). Rekli smo jim, da gremo na tenis in po svež kruh.’’ In?

‘’Z ne ravno svežim kruhom smo se opiti vrnili šele ob šestih popoldne!’’ Poleg te prigode, katere svetla plat se skriva v skrbnih sosedih, ki so v času Rifletove odsotnosti poskrbeli za njegove otroke, je zanimiva tudi tista, ko je bradati igralec testo za flancate valjal kar na mizi za namizni tenis sredi kampa. ‘’Razvaljal sem ga čez celo mizo, naredil flancate in jih cvrl v posodi na žaru. Bilo jih je toliko, da jih je jedel skoraj ves kamp.’’

Vzgojnih pogovorov v stilu ‘ena na ena’ Andraž in Janez nista imela veliko. ‘’Vsaj zelo tehtnih ne, ker nisem takšne vrste človek, ki bi bil predavateljsko usmerjen. To se mi je vedno zdelo najbolj kontraproduktivno,’’ pove oče, sin pa doda: ‘’Midva sva stvari bolj reševala po tem, ko so se že zgodile.’’ To z očetovimi besedami povedano pomeni:

‘’Potem ko bile kazni že napisane in avti že sesuti.’’ Ja, najmlajši sinko je v mladih letih razbil kar nekaj avtomobilov (vse je kupil dobri oče), ampak o tem kdaj drugič. O puncah, priznavata, sta se veliko pogovarjala, delila pa naj si jih ne bi … ‘’Generacijsko sva precej narazen. Nobene skupne nisva imela. No, vsaj jaz ne vem za to,’’ na glas razmišlja izkušenejši Hočevar in pripomni, da sta si glede odnosa do žensk z Andražem precej podobna. Oba sta raziskovalca, obema so ženske zanimive. ‘’Tu imava po mojem mnenju kar enak naboj.’’

Nagon ali naboj? ‘’Oboje!’’ izstreli devetinšest­desetletnik, ob tem pa ne pozabi dodati, da je pri njima razmišljanja o damah resda veliko, do realizacije teh misli pa prihaja redko. Da se ne pogovarjata samo o drugih, ampak tudi o svojih ženskah, potrjuje podatek, da Andraž pred očetom, ki uživa v zakonu s tretjo ženo, igralko Majo Boh, svojih ljubezenskih razmerij ni skrival. Ravno nasprotno - punce mu je rad predstavil.

‘’Jaz tega nikoli nisem dojemal v smislu, da mi je kdo od sinov katero pripeljal pokazat. To je bil zame običajen obisk, čeprav se ta gesta pri nekaterih družinah obravnava v smislu ‘resna je, jo je že domov pripeljal’. Tega pri nas ni bilo.’’ Za zdajšnjo Andraževo punco pripomni, da je zelo ‘fejst’.

Športni novinar, ki bo oktobra star 38 let, pravi, da zaradi znanega očeta v šoli ni užival posebnih privilegijev in da mu je šlo blazno na živce, ker so ga sošolci klicali Rifle.

S tem vzdevkom ga še danes kdo pokliče, med drugim tudi bivša smučarka Špela Pretnar. Oče ga je kot mulca večkrat vzel s seboj na vaje ali predstave, Andražu pa so najbolj ostale v spominu turneje, ki jih je Rifle izvajal skupaj z zasedbo oddaje Moped šov in z ekipo komedije o dobrem vojaku Švejku. Med glasnim branjem gledališkega teksta ga doma nikoli ni zalotil (beri zmotil). Pa ne zato, ker bi se oče skrival v svojem bunkerju, ampak preprosto zato, ker doma skoraj nikoli ni vadil tekstov.

‘’Ker sem imel dober spomin, so mi za učenje besedila zadostovale vaje v teatru. Zadnja leta pa opažam, da se moram tudi doma že malo usesti in se učiti, saj so možgani začeli malo ‘štekati’. Je pa tudi res, da imam v zadnjem času večje vloge, kjer je več teksta …’’ Čeprav se morda sliši čudno, Andraž v mlajših letih ni pomislil na to, da bi obul očetove čevlje in zakorakal na igralske odre. Edino enkrat se je - povsem brez Janezove vednosti! - udeležil snemanja filma. Šlo je za film z naslovom Vonj telesa (1983), v katerem je igral otroka enega od protagonistov.

‘’On bi bil dober igralec; zdi se mi, da je talentiran za to,’’ ga pohvali Rifle, Andraž pa se naredi, kot da ni nič slišal. Njega namreč že od malih nog veliko bolj zanima šport. Zadnja leta z navdušenjem igra golf, ob omembi te njegove strasti pa oče prizna, da ima željo, da se ga enkrat nauči igrati tudi sam. A ne še zdaj; zdaj, pravi, za zelenice in luknje še nima časa.

Enako kot očeta ‘srbi’ golf, ki je sinov hobi, sina ‘srbijo’ motorji, ki so očetov hobi. Rifle, kot je znano, vozi 1200-kubičnega BMW-ja, Andraž pa si - potem ko bo uspešno opravil vozniški izpit - želi sesti na nekoliko manj močno in lažjo mrcino. Oba se strinjata, da moraš biti za motor zrel.

Od vseh očetovih nasvetov je Andraž najbolj zagrabil tistega, ki se nanaša na ženske. ‘’Ko sem bil še zelo mlad, mi je rekel, da se ne smem preveč zaletavati glede družine, glede žensk. V smislu, da se ne rabim poročiti s prvo oziroma da se ne bom z vsako poročil … Zdaj se bojim, da sem to vzel malo preveč dobesedno.’’ Kot bi se učili iz očetovih izkušenj, nihče izmed Rifletovih sinov ni poročen in samo en izmed njih, najstarejši, je (do zdaj) okusil starševsko vlogo.

Miha, ki je filmski režiser, ima 15-letno hči Doro, kar pomeni, da ima Rifle (mimogrede, tudi njegovi mami je bilo ime Dora) samo eno vnukinjo, ki ga kliče deda. Samo eno … ‘’To je že grozljivo. Jaz jih nagovarjam in nagovarjam; vedno jim govorim ‘dajte kaj namigat’ … Kmalu bodo tudi oni že jalovi, saj so že toliko stari ...’’ Andraž ga ob teh besedah začudeno pogleda in prizna, da ima v bližnji prihodnosti željo začeti delati v smeri očetovstva, Rifle pa navdušeno izusti:

‘’Daj, daj, Andražek, ti me reši. Ko boš pa ti dobil otroka, bom šel pa jaz v penzijo.’’ Če bo res šel, si bo vzel več časa za uživanje; predvsem v njegovem raju na Gorenjskem. V počitniško hišo v vasi Dorfarje se je preselil pred sedmimi leti, žena Maja pa je zaradi obveznosti ostala v ljubljanskem stanovanju. In ko smo ravno pri tretji ženi … Kako je Maja sprejela njegove štiri sinove, ki jih ima z bivšima ženama?

‘’V redu, čeprav v začetnih fazah ni bilo popolnoma enostavno.’’ Danes se dobro razumejo, Rifletu pa je poleg tega, da imajo otroci dober odnos z njegovo ženo, všeč tudi to, da so sinovi med seboj prijatelji. Ponosen je nanje.

Njegove žene in sinovi: Koliko in kolikokrat

Prvega sina Miho, ki je postal uveljavljen filmski režiser, je Rifle dobil pri 23 letih, ko je obiskoval igralsko akademijo. Z mladenko, ob kateri je prvič v življenju začutil, kako je biti resnično zaljubljen, se je takrat tudi poročil in štiri leta po Mihi, ki se je rodil 1963, z njo dobil še enega sina, Gašperja, ki je danes izvrsten kuhar. Po prvi ženi je sledila druga, ki mu je prav tako rodila dva sinova.

Leta 1970 je na svet prijokal Matevž in samo leto za njim Andraž. Prvi je danes inženir geologije, drugi televizijski športni novinar. Po drugem neuspelem zakonu je poskusil še v tretje; ker gre v tretje bojda rado. Poročil je igralko Majo Boh, ki je letos praznovala 60. rojstni dan, sam pa jih bo prihodnje leto dopolnil 70.

Iskreno o očetovstvu

• Story: Vam je bilo kdaj žal, da niste več časa preživeli s svojimi otroki?

Ja, to pa ja.

• Story: Kdaj najbolj?

Sproti … Fino je biti vedno veliko z otroki, najbrž pa prav veliko več časa z njimi - glede na naravo mojega posla - ne bi mogel preživeti niti v primeru, če bi bilo v družini vse urejeno. Edino nekatere stvari bi tekle malo bolj normalno …

• Story: Ste sinove kdaj pridobivali na svojo stran tako, da ste jim kaj kupili?

Ja, normalno, kateri ‘foter’ pa tega ne dela?!

• Story: Kako je bilo to videti pri Andražu?

Včasih se je najin telefonski pogovor začenjal takole: ‘O, živijo, oči.’ - ‘O, živijo, Andraž. Koliko?’ - ‘Ne, ne, saj sem te kar tako malo poklical … No, mogoče, nekaj …’

• Story: Katera Andraževa izjava se vam je najbolj vtisnila v spomin?

‘Oči, jaz priznam, da živim prek svojih zmožnosti’. Ko to reče, ga vedno razumem - ker tudi jaz živim tako!

Andraž Hočevar: Oče mu je ‘zrihtal’ službo

Andraž Hočevar v športni redakciji Pop TV dela od leta 1998. Tja je ‘prijadral’ po spletu okoliščin, ker je oče pravemu človeku ob pravem času potarnal, da njegov sin že dolgo časa nekaj študira, ampak v bistvu sploh ne študira.

Da ‘bluzi’, po domače povedano, in da ga od vseh stvari zanima samo šport. Ker so na televiziji takrat ravno potrebovali ljudi, ki bi pokrivali to področje, so ga povabili, da se oglasi v redakciji. Takoj je začel delati, in ker se je izkazal ter se še vedno izkazuje, je delo obdržal vse do danes. On je tisti, ki ga z mikrofonom v roki največkrat videvamo ob smučarjih skakalcih in Petri Majdič.

Maja Susman

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord