Dobiva se na Obali. S pogledom na morje, ki ga tako zelo pomirja. V njegovem Strunjanu, ob španski oljki, ki mu zvesto dela družbo. Jan Plestenjak pravi, da pogreša človeškost, a svoj svet poskuša ohranjati z ljudmi, ki to imajo.
Ve, da so trenutki, ki začarajo, njegova hrana za dušo. Nikoli ni povsem zadovoljen, z veliko vnemo stremi višje in se zaveda, da če bi se enkrat ustavil, če bi njegova ustvarjalna duša izgubila strast, da bi jo s tem tudi sam. Je neprekosljiv perfekcionist z jasno vizijo, ki ji sledi že 30. leto glasbenega ustvarjanja. Ob prelomnici je praznoval 50. rojstni dan, posnel 51. videospot in izdal novo skladbo.
Je zadovoljen? Ne. “Kaj pa je zadovoljstvo?” me vpraša nazaj. “Na trenutke sem zelo zadovoljen. Recimo, ko napolnim dvorano. Ampak se v isti sapi že sprašujem, česa nisem dobro naredil, kaj je bilo v redu, kje sem naredil napako. V isti sapi vse. Zadovoljstvo in nezadovoljstvo.”
Morda bi vas še zanimalo: Vau, Tanja Žagar iskreno o družinski skrivnosti, za katero oboževalci doslej še niso vedeli
Obožujete spomine. Kar žarite, ko se spominjate pomembnih trenutkov. Kaj pa okrogla števila, koliko vam pomenijo? So vam rojstnodnevne prelomnice pomembne ali so nekaj, kar se zgodi, vi pa greste dalje?
Zame ta abraham ni velik korak. Druge stvari se mi zdijo večje prelomnice. Ko sem izgubil brata in sem moral kljub vsemu odpeti pet koncertov in ostati stabilen, na nogah, poskrbeti za mamo in ji stati ob strani. Nosil sem odgovornost do benda in ljudi, ki so prišli na koncerte. Tam se vidi, koliko si stabilen. Leta, samoizpraševanje ... Če si inteligenten, se izprašuješ tudi prej. Eni se ne nikoli. In potem s tem prideta nezadovoljstvo in strah.
Kako ste potem preživeli vstop v 50. leta? Je bil to za vas povsem navaden dan?
Dan pred rojstnim dnem smo snemali spot za novo skladbo Do zadnje kaplje. Dan smo preživeli v Goriških brdih. Bili smo v krasni kleti na domačiji Medot. Njihov dedek Zvonimir Simčič je na Dobrovem 30 let vodil največjo vinsko klet v Sloveniji, klet Brda, in uspelo mu je celo obuditi rebulo.
Bila je zapuščena in odvržena, a je znova oživela. Res mi je v veliko veselje delati z ljudmi, ki imajo tako veliko spoštovanje do slovenske tradicije. Drugi del smo snemali v Grediču, majhnem gradu sredi Brd, ki je Slovencem že zelo dobro poznan. Tam smo bili deset ur. Sploh ne vem, kako jim je to uspelo, ker imam po navadi štiri ure dovolj. Toliko dam navadno režiserju, da me ima na voljo, potem grem.
Ampak sem se potrudil, pa še rojstni dan sem imel naslednji dan. Snemanje smo končali ob 23. uri, potem so nam pripravili še večerjo, pridružil se nam je tudi Marjan Simčič in zanimiva družba - mož Lepe Brene, nekoč uspešni teniški igralec Boba Živojinović. In smo zaružili do treh. Naslednji dan, ko sem dejansko imel abrahama, so me ljudje spraševali, kako se počutim. Počutil sem se starega 70, in ne samo 50 let.
Ampak tega ni opaziti v spotu?
Ne, prej smo bili okej, smo bili v disciplini. To je moj 51. videospot. Lepa simbolika ob 50. rojstnem dnevu. Sicer ne maram snemanj, ta so mi največja muka. Vse, kar je vizualno, ko moram biti urejen, pa naj bo to fotkanje ali snemanje, mi je v veliko breme. In se ga ne morem znebiti, ker tako pač je.
Kateri so za vas trenutki sreče, če odmislite koncerte in petje?
Intenzivnost je zame sreča. Vse delam zelo intenzivno. Iti na sprehod, spiti dobro vino, biti s prijatelji, seksualnost, čisto vsak trenutek je lahko intenziven. Še tako majhen, ki se morda komu zdi brezvezen, je zame velik. In to me izpolnjuje.
O svoji intenzivnosti pripoveduješ in poješ tudi v novi skladbi Do zadnje kaplje, ki jo bomo kmalu lahko slišali.
To je zelo avtobiografska skladba. O tem, kako se me nič, kar ni intenzivno, ne dotakne in me celo prazni. Lahko so čisto enostavne stvari. Ni treba, da kometi padajo iz vesolja, samo da je doživljanje intenzivno. O tem govori pesem. “Do zadnje kaplje pijeva, kar da nebo, do zadnje kaplje pijeva, naj bo, kar bo.” Je**š vse. A bom ves čas živel v strahu? Ne. Gremo! Tako tudi živim. Vedno mi vsi govorijo, da sem perfekcionist. Ko pridejo usodni trenutki, pa grem. Perfekcionist sem, ko se je treba odločati, kakšne barve bo kabel, zakaj nima nekdo tistih čevljev na odru, zakaj ni nekdo pravočasno prišel in mi odnesel stojala, ampak to so tehnikalije. Pri velikih odločitvah sem pa - gremo naprej. Ne popuščam in ne bom, ker sicer je brez veze.
Preberite še: Tako se zdaj godi slavnemu kuharju Binetu Volčiču na Goričkem, pokazal je delček svojega doma!
Pri vsebini lahko potegnemo vzporednice z vsem. Z bratovim slovesom, s skrbjo za mamo, z razhodom z zadnjim dekletom. Povsod je prisotna prispodoba živeti do konca, do zanje kaplje ... Je bila pesem napisana konkretno za eno osebo?
Je predvsem zelo, zelo osebna. Ni namenjena eni osebi, ampak je moj način življenja. To je v bistvi pesem o meni. So pa, seveda, prisotni elementi iz različnih odnosov. Pisal sem jo pred poletjem, ideja za naslov pa je padla, ko sem bil z enim županom na kosilu. Jemo in natakar prinese steklenico, v kateri je bilo še čisto malo notri, in je ni do konca izpraznil. Rekel sem mu, do konca, do konca. In reče župan: “Do zadnje kaplje!” Uuu, sem rekel, to je naslov, to je naslov za pesem. O tem pojem: “Rad bi pazil nate, ko te rani čas, mene imaš.” To mora moški ponujati ženski, in sicer vedno. Čeprav nista v vezi, če sta samo prijatelja. “Šla bova čez dobro in slabo, ni vse zlato.” Ta stabilnost, ki jo moraš imeti v sebi. Ko pridemo v življenju na rdeče obrate, je res fajn, da smo stabilni, da se lahko borimo.
Sami izbirate dekleta, ki nastopajo v vaših spotih?
Samo če so v mojih kadrih. Da nastopajo v istem kadru skupaj z mano. Včasih sem izbiral vse, ker se mi je zdelo fajn, zdaj se mi pa to več ne ljubi. Če pa vem, da bodo v istem kadru z mano, pa dam neka navodila, kakšen tip ženske bi bil primeren za video. Tokrat sem si želel elegantno dekle, nisem želel neke seks bombe. Se mi zdi, da smo imeli res srečo z izbiro. Ana je res zelo elegantna in ima nekaj več kot 30 let. Nisem želel premlade. V drugem delu videa nastopa Nika Kar, karakterna ženska, ki zažari. Video je snemal modni fotograf Mitja Božič iz Izole, ki je tudi voznik relija, in ni mogel iz svoje kože, zato so v spotu tudi takšni kadri. Nika na cesti lovi fanta, te avtomobile pa so vozili profesionalci. Celo Andrej Jereb, naš večkratni prvak v reliju, je v enem od avtov, tako da sem zelo počaščen.
Ali po istem principu, kot ženske v spotu, izbirate tudi ženske, ki so vam všeč v zasebnem življenju?
Ne, tega pa ne moreš izbirati. To se zgodi. Kako izbirati? Življenje ni katalog modnih agencij.
So pa aduti, neke posebne lastnosti, ki jih opazite na dekletu in pritegnejo vašo pozornost?
Pogrešam to, da bi v živo spoznal dekle. Kot včasih. Tudi sicer ne hodim več ven na neke žurke, ampak je tak čas, da ti na koncu res ne preostane drugega, kot da pogledaš, kdo ti sledi, in če je na tej osebi kaj intrigantnega. Vsi si delamo tako krivico s tem ...
Se bojite, da ne boste nikoli ujeli sanj o družini?
Ne, že v osnovi ne bi rekel, da sanjam o tem. Želim si družino. Tako ali tako sem že pozen, zamudil sem neke normalne parametre. Ostaja pa tu potreba, sploh če ti je uspelo v tem, kar delaš z ekipo in se zavedaš, da preprosto ni samo to bistvo. Da je neka druga resnica, poslanstvo. Sicer ne maram te besede, ne maram, da kdo reče, da je pisanje pesmi kakršen koli poklic, poslanstvo. Ne zdi se mi inteligentno to reči. Edino poslanstvo človeštva je nadaljevanje naše vrste. Zato smo bili poslani sem. Lahko si delamo utvare in vsak poveličuje svoje delo, se daje ne piedestale in samega sebe pumpa. Resnica pa je drugje.
Kaj pa poroka? Sanjate tudi o tem? Je poroka tako pomembna kot ustvarjanje družine?
Ne, poročil bi se zaradi ženske. Nimam te želje. Še posebej se ne obremenjujem s tem, da bi se moral prej poročiti kot dobiti otroka. Če bi pa ženska imela veliko željo, bi pa to zaradi nje naredil.
Če se dotaknem odnosov z mediji. Na sceni ste že 30 let. Opazite kakšno razliko v času vašega ustvarjanja?
Sem bolj miren. Ni me strah povedati popolne resnice. Svojih slabosti. Zdi se mi, da je to zelo velika moč. Če jih suvereno poveš, pomeni, da ne igraš supermana. Če bi politiki to znali ... Prvi, ki bi to znal, bi imel veliko moč. Ampak hočejo na vsak način izpasti največji frajerji. Če nekdo nekaj vpraša, reci, ne vem, nimam pojma, a je to tako težko reči? Pri medijih je tako: prideš v položaj, kjer ni treba vsaki stvari reči ja. Vsake stvari ti ni treba narediti. Jaz sem si svojo kariero ustvaril bolj z ne-ji kot z ja-ji. Da sem kakšne stvari zavrnil, ne pa vseh sprejel. Se mi zdi pomembno, da znaš oceniti, kdaj ne greš čez mejo.
Mlajši glasbeniki, ki prihajajo, so dobri nasledniki. Vas skrbi, kaj bo?
Po kakovosti so po mojem boljši, glede žara pa nisem prepričan. Ampak niso krivi sami. Čas, v katerem živimo, je to naredil. 'Safe zone' je termin. Ko nekdo tri ure izbira med tremi fotkami in razmišlja, katera je boljša, jih pošilja frendom ... Pa kakšen tekst bo napisal, da ne bo koga kaj zmotilo. Nabrušen nož s tem izgublja ostrino. Je lahko iz najboljšega jekla, nabrušen, a ga je korporativni um do te mere zbrusil z vsakim samoizpraševanjem in strahom, da je postal top in ne zareže več tako.
Kaj bi najraje spremenili pri svojem značaju?
Da bi včasih bil tiho, da ne bi odreagiral. Ampak potem to ne bi bil jaz.
Imate pred nastopi kakšen ritual?
Zamižim, dvakrat globoko vdihnem in pošljem vsem, ki jih imam zelo rad, dobro energijo, si zaželim, da bi bil lep koncert. Pljuvam pa ne čez ramo. Raje spijem kozarec ali dva viskija.
Je kakšen dogodek v karieri, ki bi ga želeli pozabiti, ali tak, ki se ga boste za vedno spominjali?
Svoje prve komade, ki so bili brezvezni, ko je bilo vse narobe, kakšne svoje butaste izjave, imidže. To bi najraje pozabil, ampak po drugi strani rečem, saj to je del zgodbe. Zato sem tudi sam sebi lahko rekel, daj, kakšen kreten pa si, daj se popravi, bodi boljši. Morda bi bil brez tega manj samokritičen. Ne bi se do te mere razvil. Poznam veliko pevcev, ki so zelo kakovostno začeli, ampak so potem tam ostali naslednjih 20 let in niso naredili nobenega premika. Mogoče se mi je to moralo zgoditi. Malo mi je nerodno, malo se nasmejim, tisti, ki me sovražijo, v tem uživajo in se delajo norca iz mene. Pa naj, če imajo zato boljši dan, super, sem še zanje nekaj naredil.
Katera vaša skladba vam največ pomeni, vam je najbolj pri srcu?
Malo je odvisno od trenutka, mi je pa pesem Lepa najbolj ... Združuje to mojo intenzivnost, od duhovne povezanosti do seksualnosti, od dojemanja ženske, kurba in devica, vse v eni osebi. To je ta intenzivnost. To je tudi en tak moški verz: “Rad bi, da verjameš, da bom hranil tvoje sanje, da bom tvoj vojak, da bom padel zanje.” Se mi zdi, da to moški mora biti.
Napisala: Anja Kovačič // Fotografije: Aleksandra Saša Prelesnik
Morda bi vas zanimal tudi ta pogovor, ki ga vodi Borut Pahor.
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord
