Jaka Blažič: "Očetovi nasveti so mi najdražji"

7. 8. 2017 | Vir: Story
Deli
Jaka Blažič: "Očetovi nasveti so mi najdražji" (foto: Primož Predalič)
Primož Predalič

Mediji ga na igrišču opisujejo kot lucidnega, kreativnega in čustvenega, vsi drugi pa ga poznamo po njegovih košarkarskih vragolijah. 

Jaka Blažič je uspešen slovenski košarkar, ki s triki na parketu zdaj osvaja občinstvo v Španiji, in čeprav živi več tisoč kilometrov stran, ni pozabil na svoje začetke s košarkarsko žogo v naši mali Sloveniji, saj z Goranom Dragićem to poletje prireja prav poseben dogodek za otroke.

Story: Običajno je, da za potjo mladih športnikov stoji inspiracijska zgodba. Kakšna je vaša?

Kot otrok sem igral hokej, ko sem bil star osem let, pa mi je stari ata pred hišo namestil košarkarski koš. Takrat sem se zaljubil v košarko. Začel sem spremljati tekme NBA-zvezdnikov in si začel predstavljati, da sem tudi sam eden izmed njih, in tako dan za dnem vadil mete, potem pa sem začel košarko tudi trenirati.

Story: Po rodu ste Jeseničan, to gorenjsko mesto nas spomni na hokej na ledu in Anžeta Kopitarja. Ste sicer ljubitelj hokeja z navijaškim duhom?

Res je, Gorenjska je veljala za hokejsko središče, včasih še veliko bolj kot danes, in ker sem tudi sam iz tistega konca, sem vedno bolj navijal za Jesenice, nikoli pa nisem bil tisti pravi goreči navijač. Hokej imam še vedno rad, rad spremljam Anžeta Kopitarja, malo manj pa spremljam slovensko ligo.

Story: V kakšnih trenutkih pogrešate rojstni kraj, se domov pogosto vračate?

Domov se vrnem, ko le imam možnost. Bled je moj domači kraj in vedno se bom rad vračal tja na oddih in druženje s prijatelji.

Story: Vaš oče Dušan je nekoč kalil mlade upe na belih strminah. Je želel smučarski talent prenesti tudi na vas?

Niti ne, v bistvu mi je svetoval, naj si raje izberem kakšen drug šport, saj gre zares za garaški šport, v katerem ti na koncu dneva težko tudi uspe. Čeprav mi je smučanje odsvetoval, je bil zelo za to, da se ukvarjam s košarko in hokejem.

Story: Kateri vajini skupni trenutki vas ogrejejo pri srcu, jih pogrešate?

Ko sem bil mlajši, sva z očetom pogosto skupaj trenirala. Dal mi je veliko nasvetov in tega se z veseljem spominjam. Še danes mi poskuša dati kakšen nasvet, a čeprav ga morda ne poslušam tako, kot sem ga, ko sem bil mlajši, so mi njegovi nasveti najdražji.

Story: Kakšen je bil vajin odnos v najstniškem obdobju?

V najstniškem obdobju je imel oče avtoriteto, danes pa imava bolj prijateljski odnos, pri čemer drug drugega spoštujeva, kar je tudi najpomembnejše.

Story: Pa z mamo ...

Mama je bila tista, ki me je vedno malo bolj razvajala - mi pripravila jesti, ko sem bil lačen, oprala športno opremo, me vedno znala potolažiti in je bila vedno na moji strani.

Story: Bi lahko trdili, da ste bili mladostniško uporniški ali povsem predani športu?

Kot mladostnik sem bil popolnoma predan športu, ne bi pa mogel reči, da sem bil uporniški. Kadar sem bil slabe volje ali sem bil na koga jezen, sem odšel na igrišče in metal na koš.

Story: So vrstniki odrekanja pozdravili z odprtimi rokami ali ste imeli kdaj občutek, da zaradi vsakodnevnih treningov zamujate nekaj neponovljivega?

Ne, niti ne. Imel sem dva, tri prijatelje, s katerimi smo se družili v prostem času, tako da nikoli nisem imel občutka nekega pritiska oziroma občutka, da bi kaj zamujal. Takšna je bila moja odločitev in nikoli se nisem oziral na takšne in drugačne komentarje.

Story: Kakšnih vzorov, življenjskih lekcij vas je in še danes uči športno udejstvovanje?

Šport mi je dal veliko. Je nekakšen življenjski slog, ki od tebe zahteva predanost, ti da disciplino. Moraš imeti velike ambicije, če želiš biti uspešen, in verjamem, da je tako tudi v življenju na splošno. Prav tako moraš biti pošten tako v športu kot tudi v življenju. Zagotovo lahko med športom in življenjem potegnemo veliko vzporednic.

Story: Na profesionalno pot ste se podali kot mlad, a izredno perspektiven igralec, reprezentanca vas je hitro zasnubila - kako so vas ob vstopu vanjo in Olimpijo takrat sprejemali starejši, izkušenejši igralci?

Spomnim se prvega reprezentančnega zbora, potem ko sem prestopil v Olimpijo. Starejši igralci me takrat še niso poznali, in ko sem prišel na zbor, je k meni pristopil Uroš Slokar in me vprašal: "Ja, kdo si pa ti?" Seveda pa moram poudariti, da se z Urošem danes odlično razumeva, je pa to neka takšna anekdota, ki sem si jo najbolj zapomnil, ko sem bil prvič vpoklican v reprezentanco.

Story: S kakšnimi mislimi, navdihom navadno zdaj zakorakate v nov dan?

V bistvu si pred spanjem zamislim, kako bi bil lahko videti moj naslednji dan, in ko se zjutraj zbudim, je prvi korak ta, da si umijem zobe, vse ostalo pa je že v glavi.

Story: Katera je vaša velika ljubezen poleg igre na koš?

Druženje z najbližjimi, družino, z mojo punco in s prijatelji.

Nove priložnosti: Košarkarski izzivi

S Telemachom, generalnim pokroviteljem Košarkarske zveze Slovenije, otrokom med 10. in 13. letom ponujamo edinstveno priložnost, da postanejo del košarkarske ekipe Gorana Dragića in Jake Blažiča. Znanje boste lahko pokazali na spektaklu v Stožicah, na tekmi med Slovenijo in Hrvaško, ki bo 24. avgusta.

Jaka in Goran sta na spletnem portalu www.aktivni.si pripravila pet košarkarskih izzivov, ki jih morate uspešno opraviti. Video posnetek z uspešno opravljenimi izzivi pošljite na e-poštni naslov kosarka@adriamedia.si. Goran in Jaka bosta izbrala vsak po pet igralcev in igralk (ter dve rezervi), ki bodo zastopali njuni ekipi. Pogoj za sodelovanje na spektaklu je opravljen pripravljalni trening, ki bo potekal v telovadnici OŠ Koseze v četrtek, 21. avgusta, ob 16.30.

Kaja Milanič in Neja Drozg

Novo na Metroplay: "Naš največji uspeh je bil tudi strel v koleno" | Ivo Boscarol

Nova Story že v prodaji

Story 31/2017

Story 31/2017, od 27. 07. 2017