Eden od komentatorjev prvega Big brotherja slavnih je tudi igralec Ivo Godnič, ki bo brez dlake na jeziku povedal mnenje o tekmovalcih in dogajanju v hiši. Ivo pa nima zadržkov niti, ko govori o precej bolj osebnih stvareh.
Ste resničnostne šove spremljali že prej?
Spremljal sem Kmetijo slavnih, ker sem poznal nekaj ljudi, drugih resničnostnih šovov pa ne. Tudi zato, ker sem skoraj vsak večer na vajah ali predstavah v Slovenskem mladinskem gledališču, spleta pa takrat še nisem imel. Tudi zdaj bom gledal ponovitev oddaje naslednji dan. Sicer pa spremljam dogajanje v hiši ves dan, saj sem to vzel kot službo. Če želiš povedati tekst, se ga moraš tudi prej naučiti. Prav tako moram videti in slišati, kaj se ljudje pogovarjajo, in si ne samo ogledati oddajo ob osmih. Kamera največ spremlja Činča in tiste, ki največ govorijo, mene pa zanimajo tudi drugi. Medtem ko gledam televizijo, z enim očesom spremljam dogajanje na kamerah v hiši.
Katere od stanovalcev ste poznali že prej?
Medijsko bolj izpostavljene sem poznal, drugih žensk pa ne, saj me tudi ni zanimalo. Vendar na njih ne gledam nič drugače. Na začetku so bili še vsi prijazni in so si pomagali, da je bilo kar dolgočasno gledati. Danes so še vsi skupaj kuhali kosilo, plesali in se šalili. Sam sem kuhal kraško specialiteto, mineštro iz ohrovta, pršuta in fižola, ki se kuha tri ure in pol. Odkar se v hiši denar odšteva, so se napetosti začele stopnjevati in spori so že tukaj. Očitno je res denar sveta vladar. Odnosi so se že izkristalizirali. Gena se trudi postati dominanten, Činč že ni več tako duhovit ...
Pred kratkim ste postali ambasador Društva za dostojanstvo starejših, kajne?
Tako kot imamo ambasadorje Unicefa, ambasadorje za revne, za Rome, za kriminalce, kot imamo varuha človekovih ali bolnikovih pravic, tako tudi stari ljudje potrebujejo zaščito pred osebjem v domovih. Tam žal ni knjige pritožb ali internetne strani, kamor bi lahko starejši ali njihovi svojci anonimno pisali, če niso zadovoljni z odnosom osebja.
Kakšne stvari počnete zdaj, ko ste po zaslugi operativnega posega, s katerim so vam zmanjšali želodec, spet v dobri kondiciji?
Delam isto, kar sem delal pred 15 leti. Kolesarim, hodim v hribe, med hojo pa imam občutek, kot da lebdim nad zemljo. Če se ne giblješ dovolj, lahko dobiš atrofijo mišic. Aktiven sem takrat, ko imam čas, vendar najmanj trikrat tedensko. Hodim vsak dan, kolesarim pa največ med vikendi v moji prelepi vasici v Svetem na Krasu.
Kaj vas še veseli?
Rad gledam jugoslovanske filme, ki so res super. Slovenci jim ne sežemo niti do peta. Zadnjič sem si lahko spet ogledal Maratonce, in če je nekaj res dobro, to lahko vedno gledaš in se vsak dan smeješ isti stvari. Ne kupujem veliko, sladkih stvari prej nisem kupoval, zdaj pa bolj pogosto. Predvsem čokoladno potico. Bistvo je le v količini, saj je treba pokuriti več, kot poješ.
Ste povzročili težave garderoberjem v gledališču, ker so vam morali zožati kostume?
Dva kostuma so mi malo zožili, za nove predstave pa mi naredijo nove kostume.
Vas slabo vreme moti? Boste odšli v toplejše kraje?
Za toplejše kraje nimam časa, saj sem do maja ali junija zaseden. Zima mi ne ustreza in bi bil zadovoljen, če je sploh ne bi bilo.
Ste kdaj razmišljali o selitvi?
Kako naj se preselim, če pa sem z delom vezan na Slovenijo? Morda bodo po moji smrti raztresli pepel nad Kubo. Do pokoja imam še 20 let, čeprav o tem še ne razmišljam. Marsikdo pravi, da bo po tem, ko bo upokojen, potoval, a bi morali potovati zdaj, ko smo še dokaj mladi. Že zdaj se mi včasih ne da potovati, ko imam čez 40 let, kako pa bi prenašal dolga potovanja z letalom pri 80 ali več letih! Če želiš spoznati neko deželo, potrebuješ veliko kondicije. Prenašati je treba vlago, vročino, gnečo, za to pa si lahko prestar že pri 50 letih ...
Zakaj vam je všeč Kuba? Morda zaradi socializma?
Na Kubi sem bil dvakrat po mesec dni, ko je bil na oblasti Fidel Castro. Tam se je čas ustavil. Ni mi všeč, da tako bogata država ne more nahraniti 18 milijonov ljudi. Njihov model socializma ni podoben Titovemu, saj smo mi imeli že nekaj let po vojni človeka dostojno življenje. Podpiram sisteme, ki so do človeka prijazni, kar pa tudi naš kapitalizem ni. Na Kubi policija in vojska vzdržujejo sistem, ljudje pa stradajo. Tam bi lahko sejali in želi vse mesece v letu zaradi toplega podnebja, lahko bi pasli krave in koze, mesa bi bilo dovolj in bi ga lahko tudi izvažali. Kitajci bi tam preživeli milijone ljudi, zato je očitno nekaj zelo zgrešeno. To sem kritiziral tudi tam. Sicer pa mi je všeč vsa Latinska Amerika. Z gledališčem smo bili v Kolumbiji, Ekvadorju, Mehiki, Argentini … Potrebno je le malo previdnosti, saj ne bodo ugrabili ali ubili nekoga, ki nima veliko denarja pri sebi. Sicer pa imam težave lahko tudi doma, kot zadnjič na primer, ko me je po Piramidi pred domom čakal neki pacient. Želel se je dogovoriti za nastop Maršala v decembru in ni hotel oditi, tako da sem moral poklicati policijo. Še zdaj me je strah, ko grem domov, ali me bo kdo čakal pred vrati ...
Se strinjate, da se zadnje čase agresija med ljudmi stopnjuje?
Prav gotovo. Tega se sploh ne da primerjati s časom pred petimi leti. To sprožajo tudi mediji in pri tem se moram strinjati z Angelco Likovič. Vrednote niso povezane z vero, temveč so pozitivne ali negativne. Ljudi moramo opozarjati na pozitivne vrednote, in to je tudi bistvo naše oddaje. Nasilje se začne že v risankah, poročil pa sploh ni več za gledati!
Sonja Javornik
Novo na Metroplay: Kako se dobro ločiti? | N1 podkast s Suzano Lovec
