Ivjana Banić: “V Pariz sva šla dva, vrnili smo se trije”

Ivjana Banić: “V Pariz sva šla dva, vrnili smo se trije” (foto: Primož Predalič) Primož Predalič
Vir: Story
10. 12. 2015

Ste tudi vi med tistimi, ki so v preteklih tednih poklicali na uredništvu Radia 1 in malce zaskrbljeno, a z veliko radovednosti poskusili ugotoviti, kod se potika simpatična Ivjana Banić? Story ima odgovor. V pričakovanju, ki smo ga razvili ob čakanju na njeno vrnitev na radio, smo namreč izvedeli, da je v največjem pričakovanju med vsemi pravzaprav Ivjana ...

Story: Ivjana, ptičica nam je prišepnila, da naj bi vas na radiu tako dolgo čakali zato, ker boste postali mamica. Čestitke!

Srčna hvala. Zardevam in se nasmiham.

Story: Zakaj pa vas tako dolgo ni nazaj?

Pred nastopom porodniškega dopusta sem si vzela čas za stvari, ki jih že nekaj časa postavljam na stranski tir, pa so zdaj prioritetne.

Story: Pa ste slišali, ko so poslušalci klicali in spraševali, kje ste? Se vam je verjetno dobro zdelo, kajne?

So me obvestili, ja. Profil na Facebooku in službena e-pošta pa sta polna vprašanj, kje sem, kdaj se vračam, ker me pogrešajo. Lepo je vedeti, da te nekdo pogreša, ker te rad sliši, ker mu popestriš dan. Sploh tako številni množici. Laska, ne bom lagala, hkrati pa radio zaradi tega pogrešam še bolj. Rada delam, sploh za takšne poslušalce.

Story: Kako pa vas vaš najdražji razvaja zdaj, v teh dneh?

Rok od sreče kar leti po zraku. (smeh) Preden gre od doma, mi naredi zdrav zajtrk, za katerega mi niti iz postelje ni treba. Kopalnico je založil z izdelki Herbio, ki so naravni in bodo pripomogli k temu, da bo morebitnih strij manj. Spremlja me pri vseh pregledih in na kontrolah. Zelo pomaga pri vsakodnevnih opravilih ali jih celo opravi namesto mene. Že tako mi je posvečal ogromno pozornosti in ljubezni, zdaj pa me ima še dodatno 'na očesu'. Živimo skupaj s super babico Olgo, ki nam z veseljem kaj skuha, in nas tako tudi ona pocrklja.

Story: Držimo pesti, da bo vse v najlepšem redu. Pa sicer? Nosečnost poteka tako, kot ste pričakovali?

Vse je točno tako, kot sem si predstavljala, in hkrati ni čisto nič tako. (smeh) Imela sem tisto začetno slabost, ki pa me ni ovirala pri aktivnosti. Vseeno sem kolesarila, kajtala, šla na rafting, wakeanje, na koncerte in tekme, izlete. Vse v mejah zdravega razuma in počutja. Zanimivo je opazovati svoje telo, ki se spreminja. Noro je nositi v sebi še eno malo bitje, malega 'vesoljčka'.

Story: Kaj pa vam je pri vsem tem najbolj zanimivo?

Vse in nič hkrati. Sem čisto povprečna nosečnica, hkrati pa je zame vse novo in noro ter imaš občutek, da se dogaja samo tebi. Najbolj zanimivi so brce in otrokovi premiki. Na začetku je bilo malce neprijetno, zdaj pa komaj čakam, da se zbudi in da brca, ker me to spravlja v smeh in zadovoljstvo. Opažam pa, da so določene nosečniške teme tabu. So pa ljudje zato toliko bolj radodarni z nasveti, ki so v veliki meri nekoristni in celo bizarni.

Story: Kdaj pa vaju bo dojenček razveselil? Že poznata spol?

Marca bomo trije. Veva že, ali bo otrok nosil boksarice ali modrčke, vendar nama še ni uspelo obvestiti vseh prijateljev.

Story: Pa vaju je razveselil nepričakovano, ali sta dojenčka načrtovala?

Hecno bi bilo, da leta 2015 ne vem, da nezaščiten spolni odnos lahko pripelje do spočetja. (smeh) Načrtovan in iz Pariza 'prešvercan'. Tja sva šla dva, vrnili smo se trije. Šolski primer romantike.

Story: Pa ste ena od tistih veselih, navdušenih nosečnic, ki ne morejo mimo otroške trgovinice, ne da bi pokukali vanjo?

Za zdaj 'nakupujem' pri prijateljicah. Podarijo mi stvari svojega malčka ali pa iz samega veselja in pričakovanja kupijo kakšno malenkost. En dan pa se bova zapodila v trgovino, okupirala prodajalko ter nakupila potrebno. Ne želim pretiravati.

Story: Kako pa se sicer pripravljata na starševstvo? Starševske šole, sobice, izbira porodnišnice, imena ...?

Pri imenu sva oba odločena, da bo zagotovo malce drugačno. Vem, da je to že nekaj let moderno, pa vseeno. Moje ime je izmišljeno in zato nevsakdanje ter posebno. Partnerju je to sila všeč, zato bova kar nadaljevala v tej smeri. Ob tem in zaradi tega osebno nimam nobenih travm ali nepremostljivih težav, da pomirim vse tiste 'zaskrbljene' ljudi, ki se zgražajo in ne 'šparajo' grdih besed glede tega, kako je ime nekomu, s katerim nimajo nič in ga po možnosti osebno niti ne poznajo. V redu sem, hvala.

Story: Sicer zdaj živite v Velenju, kajne? Pa bosta v tem mestecu ostala tudi, ko pride dojenček?

Velenje je krasno. Da nam vse, kar potrebujemo. Ob prihodu dojenčka pa bomo veliko v Šrilanki, saj tam postavljamo Vilo Lanko, ki je namenjena turistom, ki se pridejo odpočit in raziskovat otok. Posledično je tudi tam potrebna nadzorna roka, zato bomo kar leteča družina. Za obiske se bo pač treba najaviti in prej preveriti, na katerem koncu sveta smo. (smeh)

Story: Pa bi si želeli, da bi z mamo živeli bližje, potem ko bo dojenček tu?

Mami je dobro urico stran, tako da se bomo lahko veliko obiskovali. Vem, da bo pomoč vsekakor dobrodošla. Tako pri njej kot pri nas je veliko prostora in bomo lahko tudi dlje časa skupaj. Brat pa se v kratkem seli na Kitajsko, kjer bo nadaljeval kariero košarkarskega trenerja, tako da bomo morali nekako uskladiti tudi to. Rokovi starši in sestra so doma za ovinkom, tako da me glede pomoči, ko bomo tukaj, ne skrbi. Se že veselo ponujajo za varuško.

Story: Na radiu sicer večkrat omenite svojo mamo, nanjo ste brez dvoma močno navezani. Kako pa ste ji sporočili veselo novico? Verjetno je moral biti kar poseben trenutek ...

Moji mami je ime Vesela. In ne poznam človeka, ki bi mu ime bolj ustrezalo. Za vse starše, sorodnike in prijatelje sva postavila skrito kamero, ko sva jim povedala. Vsakemu na svoj način. Neprecenljivo je gledati posnetke. Znova in znova. Moja mami bo prvič nona in temu primerna je bila tudi reakcija. Burna, glasna, čustvena. Vsak, ki si posnetek ogleda, se še dodatno naleze njenega veselja. Ko bo dojenček enkrat tu, ne verjamem, da ga bo hotela dati iz rok. Naraščaja se veselita tudi Rokova starša in njegova mama že komaj čaka, da prime pletilke v roke.

Story: Pa bi lahko zdaj sebi v prihodnost svetovali, kakšna mamica bi radi bili?

Uf, ne vem, ali sem pripravljena pojesti tako velik in debel kos zarečenega kruha. Če že, potem samo upam, da bom vsaj pol tako dobra mama, kot je moja.

Napisala Kaja Milanič
Fotografije Primož Predalič

Značke: Ivjana Banić
Story

Brali ste prispevek, ki je povzet po članku iz revije

Story49/2015

Naročite se na revijo Story:

04 511 64 44 izpolnite spletno naročilnico

Ne spreglejte, revija je lahko tudi lepo darilo.
Podarite naročnino svojim najbližjim.


Nova Story že v prodaji

Story 49/2015

Story 49/2015, od 03. 12. 2015

Na spletnih straneh Adria Media Ljubljana uporabljamo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve, oglasnih sistemov in funkcionalnosti, ki jih brez njih ne bi mogli nuditi.

Z nadaljnjo uporabo spletnih mest soglašate z uporabo piškotkov.
Če piškotkov ne želite, jih lahko onemogočite v nastavitvah

zapri