Iryna Osypenko Nemec: Nogometne sanje družine

1. 12. 2016 | Vir: Lea
Deli
Iryna Osypenko Nemec: Nogometne sanje družine (foto: Sašo Radej)
Sašo Radej

Dolgonoga in vedno modna Iryna v manekenskih krogih velja za vrhunskega angela, ki si ga poslovno ne morejo privoščiti prav vsi. Z vsakim svojim nastopom na modni pisti pusti neizbrisen vtis, o katerem se še dolgo govori. 

Tokrat smo Iryno poklicali in jo povprašali o nogometnih sanjah družine Nemec, saj je njen mož, poslanec Matjaž Nemec, eden od kandidatov za prestižno športno mesto predsednika Nogometne zveze Slovenije (NZS).

Moža ob kandidaturi za predsednika NZS seveda popolnoma podpiram, saj vem, da nogomet obožuje, da mu je predan in da uživa, ko ga igra. Nogomet je rad igral že kot otrok in s petimi leti se je že podil po nogometnem igrišču v domačih Biljah, kjer je postal tudi član nogometnega društva in skozi leta igral v vseh selekcijah ND Bilje in ND Gorica. Sanjal je, da bo postal poklicen igralec, želel si je igrati v velikih klubih, skratka, dolgo se je videl v nogometnih vrstah, a mu je težka poškodba roke te sanje razblinila, pa vendar, kot sam pravi, ni bil dovolj dober, da bi od tega živel. Zato se je angažiral in sodeluje v domačem nogometnem klubu," nam je razkrila Iryna in nadaljevala: "Matjaž je idejni oče Dobrodelnega nogometnega spektakla, ki privablja veliko gledalcev od vsepovsod in sodelujočih iz sveta športa, estrade, gospodarstva, skratka iz različnih okolij. Vsako leto se zbirajo denarna sredstva za pomoči potrebne. Velikokrat pravi, da se je tu naučil timskega dela, pripadnosti, prijateljstva, solidarnosti. Tu je našel svoje življenjske prijatelje. Moj Matjaž nogomet doživlja čustveno, sploh ko gre za tekmo, kjer igra slovenska reprezentanca. Kajti nogometu se nikoli ni zares odpovedal, saj je rekreativni nogometaš, ki ga igra dvakrat na teden. Priznam pa, da ga zelo rada tudi sama pospremim na stadion in uživam ob njegovih nepredvidljivih reakcijah ob pogledu na igro igralcev," doda v smehu.

Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o tem, zakaj mu je ušel Guinnessov rekord